Menu Item
Premier Robert Golob je dolgo časa zavračal možnost, da bi v javnosti pojasnjeval podrobnosti iz zasebnega življenja, v intervjuju v oddaji Preverjeno na televiziji POP TV pa je očitno obrnil ploščo. Slovensko javnost se je odločil seznaniti, v kakšnem razmerju je z novo partnerko Tino Gaber in kakšna je njena vloga na slovenskem političnem parketu. Ali lahko to potezo premierja Goloba razumemo kot politični manever odvračanja pozornosti od težav v politiki? Kakšna je funkcija Golobove partnerke Tine Gaber v slovenskem političnem prostoru? Kaj menita profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević in dr. Boris Vezjak z oddelka za filozofijo mariborske filozofske fakultete.
Pogovor s predsednikom vlade Robertom Golobom v oddaji Preverjeno na televiziji POP TV močno odmeva na političnem prizorišču.
Golob doslej javnosti ni razlagal podrobnosti razmerja z novo partnerko Tino Gaber, s katero sta se v javnosti skupaj prvič pojavila na državni proslavi ob kulturnem prazniku na začetku februarja. Govorice, da sta v partnerski zvezi, so se pojavile že ob koncu lanskega leta, ko so ju po poročanju nekaterih medijev opazili v nakupovalnem centru Ikea, kasneje pa sta bila skupaj opažena tudi na božičnem koncertu v Vatikanu.
Ob padcu priljubljenosti vlade Roberta Goloba in težavah, s katerimi se njegova vlada spopada pri napovedanih reformah, se poraja vprašanje, zakaj se je premier prav zdaj odločil, da razkrije nekatere podrobnosti zasebnega življenja. Ob tem so se v preteklem tednu na spletu in na vladnih profilih pojavile fotografije Tine Gaber na sestanku delovne skupine za pravice živali, ko je sodelovala na sestanku z državno sekretarko, neformalno pa naj bi, kot je pisal Večer, sodelovala tudi v strateškem svetu za prehrano. Slovenska politična in splošna javnost pa se je ob tem spraševala, kakšna je dejansko njena vloga na slovenskem političnem prizorišču.
Piarovski manever ali sanacija škodljivih učinkov?
Da gre za premišljen piarovski manever, je prepričan filozof Boris Vezjak, ki za to potezo vidi dva možna razloga. “Predsedniku vlade in njegovi vladi ne gre najbolje na vrsti področij, predvsem pri reševanju reform, nekatere so se namreč popolnoma zataknile, v intervjuju pa je na neki način izrekel tudi nezaupnico finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču. Tako da je logika odvračanja pozornosti od težav te vlade nekako jasna. Drugi razlog pa bi lahko bil, da javnost postaja vedno bolj nezadovoljna s pojasnili glede njegove zasebnosti in nastopi njegove nove partnerke Tine Gaber,” je dejal Vezjak za N1.
Udejstvovanje Tine Gaber na političnem parketu, sicer predvsem na področju zaščite živali, je v javnosti, po naših podatkih pa tudi znotraj koalicije, vzbudilo vprašanja, kaj dejansko tam počne in ali sodeluje tudi pri delu v kabinetu predsednika vlade. Po Vezjakovem mnenju je Golob z razkritjem podrobnosti iz zasebnega življenja želel nekako normalizirati odnos z njo in v javnosti popraviti vtis, ki ga je ustvarila Tina Gaber. “Golob je želel Tino Gaber prikazati kot srčno, prijazno, tankočutno osebo z veliko občutka za ljudi in živali ter da je vtis v javnosti o njej popolnoma napačen. Njegovo potezo razumem tudi kot neke vrste ‘damage control’ oziroma kontrolo škodljivih učinkov,” je prepričan Vezjak.
Da morda za Golobovo potezo v ozadju stoji kakšen strateški piarovski premislek, se zgolj delno strinja profesor Marko Milosavljević, saj ob tem ocenjuje, da je imel predsednik vlade v zadnjih mesecih “veliko pomoči” glede preusmerjanja pozornosti od pomembnih tem tudi od opozicije. “Menim, da predsednik vlade večinoma ne potrebuje dodatnih lastnih manevrov za preusmerjanje pozornosti, če pomislimo, koliko so se v preteklih mesecih desno usmerjeni mediji in politiki ukvarjali z rdečimi čevlji, oblekami ali gosti na proslavah in drugimi kulturno-ideološkimi boji ter tako sami preusmerjali pozornost od zdravstvene ali davčne reforme …”
Tovrstne strategije so po njegovem mnenju sicer dobro poznane iz političnega komuniciranja in odnosov z javnostmi, ampak ker gre za področje premierjevega zasebnega življenja, je bolj verjetno, da se je zaradi velike spremembe v zasebnem življenju premier Golob odločil spremeniti svoje stališče in javnost obvestiti o tem.
“Vsak si zasebnost določa sam”
Milosavljević je ob tem spomnil tudi na primer nekdanjega premierja Janeza Janše, ko je pred leti javnosti predstavil takratno partnerko Urško Bačovnik, ki je kasneje postala njegova žena. Ta je kasneje večkrat nastopila v raznih intervjujih z namenom pridobivanja naklonjenosti za svojega partnerja, ki je aktiven v politiki, dodaja Milosavljević – kar je sicer povsem legitimno in v politiki ustaljena praksa. “Vsak politik se o tem odloča v skladu s svojimi osebnimi pogledi, potrebami in tudi stališči do tega, kakšen odnos ima do svoje zasebnosti. Nekateri veliko razkrivajo, nekateri zelo malo. Vsak si zasebnost določa sam, hkrati pa mora upoštevati, da s tem, ko vendarle odpre javnosti zasebno življenje, na neki način odpira Pandorino skrinjico,” je pojasnil.
Zasebnost med politiki je po mnenju filozofa Vezjaka odvisna predvsem od njihovih političnih profilov. Interes javnosti za zasebno življenje bolj liberalno usmerjenega politika je, tako Vezjak, drugačen kot interes javnosti za politika, ki zagovarja družinske in krščanske vrednote.
“Interes javnosti postane večji, ko so v zgodbo vključeni politiki, ki dolgujejo svojo politično pozicijo volilcem na podlagi programa. Recimo, da je ideološko takšen, da se zavzema za družinske in krščanske vrednote. In če ima takšen politik novo partnerko, a je ob tem še vedno poročen, ima javnost pravico vedeti, da tak politik ne ravna v skladu z normami, na podlagi katerih je bil izvoljen,” je poudaril Vezjak.
Golob pravi, da je morebitno navzkrižje interesov preverjal pri KPK
Glede na nove vloge, ki jih je prevzela nova partnerka Roberta Goloba, torej da sodeluje na sestanku delovne skupine za zaščito živali in da naj bi neuradno sodelovala tudi v strateškem svetu za prehrano, je premier v oddaji Preverjeno pojasnil, da se je o morebitnem navzkrižju interesov posvetoval tudi pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Ta po premierjevih besedah nasprotja interesov ni odkrila.
Boris Vezjak sicer trdi, da če se je Golob posvetoval s KPK, verjame njihovi odločitvi, a ob tem poudarja, da trenutno ni povsem jasno, kaj Tina Gaber v življenju trenutno počne oziroma s čim se preživlja. Opozarja tudi, da je več let delovala kot lobistka predvsem v energetiki, kar je bilo dolgo časa tudi osrednje področje Roberta Goloba, a da jo je KPK iz registra lobistov na njeno željo izbrisal.
Marko Milosavljević hkrati meni, da je gotovo vidnejšo vlogo zasebnih partnerjev, ki se recimo pojavljajo na službenih sestankih ali sejah organov, treba ustrezno preveriti in transparentno urediti. “Zagotovo mora KPK v zvezi s temi stvari natančno preveriti, če želimo doseči spoštovanje pravnih norm. To je potrebno ob vsakem vprašanju, ki lahko povzroči potencialno navzkrižje interesov ali druge spornosti, prav zato, da se odpravi kakršenkoli dvom o spornosti. Sploh če pomislimo, da je bila gospa Gaber lobistka in da je neke vrste spletna vplivnica. Glede na to njeno dejavnost, ki sega tudi na področje prepričevanja javnosti ali prepričevanje političnih akterjev, je pomembno, da so stvari zelo jasno razčiščene,” je poudaril Milosavljević.
Dobivamo v Sloveniji prvo damo po vzoru iz ZDA?
Naziv prva dama oziroma ‘first lady’ je v političnem svetu najbolj znana iz ameriškega okolja in pripada ženi ameriškega predsednika. Številne prve dame ameriških predsednikov so si izbrale specifično področje delovanja in so pomembno vplivale na razvoj politik in družbenega življenja. Če se je na primer Hillary Clinton, žena nekdanjega predsednika Billa Clintona, močno vključila v pripravo sicer neuspele zdravstvene reforme, se je Michelle Obama, soproga Baracka Obame, posvetila bolj nepolitičnemu delovanju, a je pomembno vplivala na ameriško družbo.
V Sloveniji so prve dame, tako soproge oz. partnerke nekdanjih premierjev kot predsednikov republike – trenutno imamo v Sloveniji tudi prvič prvega moža, Aleša Musarja, soproga predsednice republike Nataše Pirc Musar – opravljale bolj ali manj protokolarne naloge.
Profesor Marko Milosavljević sicer dvomi, da gre v trenutnem primeru Tine Gaber za kak strateški razmislek oziroma odločitev, da bi sledili ameriškemu zgledu prvih dam. “Gotovo ima v Sloveniji vsakdo pravico biti politično aktiven, sodelovati v različnih organizacijah in zagovarjati različne poglede in tudi interese. Po drugi strani pa morajo biti stvari ustrezno opredeljene in razkrite,” je pojasnil.
Nasprotno pa Boris Vezjak meni, da bi v primeru Tine Gaber lahko potegnili vzporednice z ameriškimi prvimi damami, ampak ne zato, ker bi bila funkcija prve dame predsednika vlade premišljena poteza, temveč je to postala spontano, ker ima sama visoke ambicije. “Ne gre za to, da bi se ta vlada ali premier odločila izpostavljati funkcijo prve dame, ampak je preprosto njegova partnerka tako ambiciozna, da ima željo po sodelovanju in vpletanju v delo posameznih resorjev,” je poudaril.
Predsednika vlade si je prisvojila za stransko vlogo v delovanju vplivnice
Je pa Vezjak spomnil na nedavni video Tine Gaber na družbenem omrežju Instagram, ki ga je posnela pred gradom Tivoli, kjer je napovedala, da bo posnela intervju s predsednikom vlade. Kratek izsek tega intervjuja je bil objavljen tudi v oddaji Preverjeno. Vezjak ob tem opozarja, da je bila njena vloga, sploh zaradi specifičnosti intervjuja, povsem drugačna od vloge prve dame. “Partnerja, ki je predsednik vlade, si je prisvojila za neko stransko vlogo v kontekstu svojega siceršnjega delovanja vplivnice na družbenih omrežjih. Z njim se je pogovarjala, kot bi se sicer s kakšnim prehranskim strokovnjakom za potrebe družbenih omrežij. Tega prve dame običajno ne počnejo,” je pojasnil.
Marko Milosavljević pa je opozoril, da pri omenjenem posnetku nikakor ne gre za intervju, saj izpraševalka ni novinarka; in da gre za “promocijski pogovor” Tine Gaber z zasebnim partnerjem, ki je politik. “Omenjanje novinarstva ali sama primerjava z novinarstvom je tukaj popolnoma neustrezna, ker intervjuja ni opravljal novinar. Takšen koncept pogovora lahko nekdo uporabi za družbena omrežja, kot sta TikTok ali Instagram, ne pa v klasičnih novinarskih intervjujih,” je pojasnil profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje