Po incidentu z mavrično zastavo v Mariboru: senat MNZ pritrdil knjigarni

Junija se je v Mariboru pred knjigarno Mariborka zgodil incident. Neznanec je namreč s knjigarne odtrgal mavrično zastavo, ki je bila izobešena v podporo skupnosti LGBTQI+.
Dogodek so prijavili policiji, ta pa je na kraj dogodka poslala patruljo. Policist se je odločil, da bodo dejanje obravnavali kot tatvino, ne kot kaznivo dejanje izkazovanja sovražnosti zoper manjšino.

Takrat je Anja Zag Golob, direktorica ter glavna in odgovorna urednica VigeVageKnjige, založbe, ki je lastnica mariborske knjigarne, sporočila, da so v naknadno podani pisni prijavi jasno izrazili željo po prekvalificiranju dejanja iz tatvine v kaznivo dejanje ter policijo prosili, da sproži vse ustrezne postopke.

Konec januarja, natančneje 27. januarja 2025, so v knjigarni Mariborka prejeli odgovor senata ministrstva za notranje zadeve v zvezi z njihovo pritožbo na delo policista, ki je prišel na kraj dogodka. Senat je odločil, da je pritožba utemeljena, so sporočili iz knjigarne. "Senat je s tem potrdil, da je dotični policist v postopku neprimerno komuniciral, potrdil pa je tudi njegovo opustitev dolžnega ravnanja po zakonu," so zapisali.

Prav tako je senat MNZ v sklepu podaril, da je izobešanje mavrične zastave v Sloveniji legitimen način izražanja lastnega prepričanja, policija pa, da mora v primeru napadov nanjo ukrepati zoper kršitelje in ne posegati v pravice tistih, ki zastavo izobesijo. Potrdili so tudi, da mora biti policija pri obravnavi dogodkov "strokovna in nevtralna ter da se morajo policisti in policistke v postopku vzdržati osebnih komentarjev in stališč, ki bi lahko kazali na pristranskost ali diskriminacijo".

Senat je v sklepu izpostavil, da iz 11.a člena zakona o prekrških izhaja, da ima v primeru prekrivanja prekrška in kaznivega dejanja prednost izvedba kazenskega postopka.
"V praksi se pogosto dogaja, tudi nam se je junija, da je treba policiste, ki pridejo na kraj dogodka, prositi in prepričevati, naj zadevo vodijo kot potencialno kršitev kazenskega zakonika in torej na kraju samem napišejo zapisnik ter zavarujejo morebitne dokaze, da bi imeli slednji procesno vrednost v nadaljnjih postopkih," so zapisali v knjigarni Mariborka.

Dodali so, da se zavedajo, da državno tožilstvo praviloma tovrstne ovadbe zavrača, ravnanje degradira na raven prekrškov in policiji zadevo vrne v ponovno obravnavo. "Državno tožilstvo pozivamo, da sume kršitev kazenskega zakonika obravnava z vso resnostjo, sploh v primeru ravnanj, ki kažejo vse zakonske znake t. i. zločinov iz sovraštva. Gre namreč za ravnanja, ki niso usmerjena zgolj zoper posameznika (oškodovanca), temveč zoper določeno družbeno skupino in kot taka predstavljajo bistveno večjo nevarnost," so opozorili.

"Policist v prekršku zgolj simptom"

Čeprav jih je odločitev senata razveselila, v knjigarni Mariborka opozarjajo, da storilci junijskega in poznejšega novembrskega napada na knjigarno še niso procesirani. Tudi odločanje senata glede te pritožbe je trajalo več kot pol leta.

"Policist v prekršku je zgolj simptom, ki kaže zaskrbljujoče stanje na PP MB-1, saj tudi slednja postopkov obravnave napadov na knjigarno Mariborka ni vodila v skladu z veljavno zakonodajo in nas ni ustrezno zaščitila. Policistke in policisti, ki so junija prihajali na kraj napadov, so kot temeljni razlog za to navajali akutno kadrovsko podhranjenost. Zanima nas, kako namerava v zvezi s tem ukrepati ministrstvo za notranje zadeve?" so se vprašali v knjigarni Mariborka.