Menu Item
Po več letih tajnih pogajanj, povezanih s hudimi poplavami Drave leta 2012, je upravljalec hidroelektrarn na Dravi v Avstriji, družba Verbund, Sloveniji v začetku leta izplačal 14,9 milijona evrov. Podrobnosti dogovora niso znane. Slovenija bo denar namenila za protipoplavne ukrepe. Zaključka sodnih postopkov si želijo tudi zasebni oškodovanci.
Reka Drava, ki v Slovenijo iz Avstrije priteče pri Dravogradu, je v silovitih poplavah v začetku novembra 2012 povzročila veliko škode na javni in zasebni lastnini v Avstriji in Sloveniji. Oškodovanci v Sloveniji so za takratno izjemno hitro in veliko naraščanje Drave okrivili Verbund zaradi domnevno neustreznega upravljanja hidroelektrarn.
Na slovenskih sodiščih v Mariboru, Slovenj Gradcu in na Ptuju so tako zoper Verbund vložili okoli 80 tožb, s katerimi so zahtevali po preteklih podatkih sodišč skupno za okoli 107 milijonov evrov odškodnin. V korist oškodovancem se doslej pravnomočno ni zaključil še noben sodni postopek, nekatere sodbe, s katerimi so bili odškodninski zahtevki zavrnjeni, pa so že pravnomočne. Verbund na slovenskih sodiščih krivdo za škodo vseskozi zavrača.
Spori zaključeni
Republika Slovenija je bila z družbo Verbund zaradi posledic poplav na Dravi v letu 2012 udeležena v dveh sodnih sporih pred Deželnim sodiščem v Celovcu. Oba postopka sta začela mirovati še pred začetkom vsebinske obravnave, saj sta obe strani, kot so za STA pojasnili na Državnem odvetništvu, dali prednost mirni rešitvi spora pred sodnim postopkom.
Pogajanja so z različnimi prekinitvami tekla več let, Slovenija pa je letos v začetku leta od Verbunda prejela nakazilo v višini 14,9 milijona evrov. Posledično je umaknila tožbo zoper Verbund, slednji pa je umaknil svojo tožbo zoper Slovenijo. S tem so bili zaključeni vsi spori med stranema iz naslova poplavnega dogodka v letu 2012.
Kot so za STA pojasnili na Državnem odvetništvu RS, so pogajanja tekla več let predvsem zaradi kompleksnosti zadeve, delno pa tudi zaradi menjav vlad in sprememb v sestavi medresorske pogajalske skupine. “Pogajanja so bila korektna, njihova vsebina pa je zaupna, saj je načelo zaupnosti eno temeljnih načel mirnega reševanja sporov,” so dodali. Tovrstna zaupnost je sicer uzakonjena in velja tudi za vse podatke v zvezi s postopki.
“Vsebine pogajanj zato ne moremo podrobneje komentirati. Izvensodna rešitev spora po navadi pomeni ureditev razmerja z medsebojnim popuščanjem in dogovarjanjem ter na način, ki strankama zadošča za to, da sodne postopke zaključita. Ta cilj je lahko dosežen tudi s plačilom pavšalne odmene brez ugotavljanja krivde in z ureditvijo razmerja za naprej,” so dodali. Ugotavljanje krivde ali višine škode tudi ni bil namen konkretnih pogajanj, saj bi v tem primeru stranki nadaljevali sodne postopke.
Različni interesi zasebnih oškodovancev
Glede vprašanja morebitnega vpliva zaključka sporov med Slovenijo in Verbundom na ostale še aktivne sodne postopke zasebnih oškodovancev, občin in drugih pred slovenskimi sodišči pa so na državnem odvetništvu pojasnili, da v konkretni zadevi ni šlo za skupen oz. enoten sodni postopek vseh oškodovancev poplavnega dogodka vključno z državo, temveč za številne ločene sodne postopke pred sodišči v Sloveniji in Avstriji, v katerih se obravnavajo individualne okoliščine posamezne stranke. Prav tako so poudarili, da državno odvetništvo nima neposrednih pristojnosti pri zastopanju zasebnih oškodovancev v njihovih sodnih postopkih.
Državno odvetništvo je bilo skupaj s pristojnim okoljskim ministrstvom v času reševanja spora z Verbundom sicer v stiku s pooblaščenci zasebnih oškodovancev, a je na podlagi izmenjanih stališč ugotavljalo, da se individualni interesi v veliki meri razlikujejo, njihovi sodni postopki pa so tekli naprej in bili v različnih fazah. Tako do skupnih pogajanj vseh oškodovanih subjektov na slovenski strani ni prišlo, posamezni zahtevki pa se zato rešujejo v ločenih sodnih postopkih oziroma pogajanjih.
Kot poudarjajo, je država interese vseh oškodovancev iz konkretnega poplavnega dogodka vseeno zavarovala tudi v okviru reševanja svojega spora, saj je bilo med drugim spremenjeno upravljanje Drave na avstrijski strani, ki je bilo v času reševanja spornega razmerja v sodelovanju z delovno skupino Stalne slovensko-avstrijske komisije za Dravo izboljšano.
“Ob poplavah v letu 2018 in 2019 je bila zaradi spremembe v upravljanju škoda, do katere je prišlo zaradi poplav, nižja v ocenjeni vrednosti približno 17,7 milijona evrov. Navedeno predstavlja ekonomsko škodo, ocenjeno po modelu Krpan,” so med drugim še pojasnili na odvetništvu.
Že prihodnji teden je med drugim na okrožnem in okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu razpisanih osem obravnav odškodninskih tožb proti Verbundu, med drugim obravnava tožbe Občine Dravograd, ki od Verbunda terja milijon evrov odškodnine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!