Po mariborskem glavnem mostu bodo lahko vozili vsi, hitrost ostaja zmanjšana

BOBO

Po Glavnem oz. Starem mostu v Mariboru bodo od četrtka spet lahko vozili vsi avtomobili. Bodo pa na vozišču ostali kolesarji in hitrost vožnje bo še naprej zmanjšana, je sporočil mariborski župan Saša Arsenovič. Obžaluje, da jim ni uspelo prepričati več ljudi, da bi spremenili svoje potovalne navade.

“Zanimivo je, da gresta dve tretjini uporabnikov mostu čez njega peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, samo tretjina je tistih, ki most prečkajo z avtomobili,” je v današnji izjavi za medije poudaril župan Saša Arsenovič.

Začasno zaporo mostu za osebni motorizirani promet, ki je razdelila javnost, so uvedli avgusta zaradi sanacijskih del in dogodkov, nato pa so jo podaljšali do 20. oktobra, da bi preverili, ali je dolgoročno vzdržna.

Kolesarsko pot so s pločnika prestavili na vozišče, kar se je po besedah župana izkazalo za dobro rešitev. Zato tega tudi ob odpravi zapore ne bodo spreminjali, naj bi pa prihodnje leto odstranili visok robnik ob pločniku, “da bo še več prostora za kolesarje”.

Hitrost bodo strožje nadzirali

Ohranjajo tudi omejitev hitrosti vožnje pri 30 kilometrih na uro, ki jo bodo po napovedih občine strožje nadzirali, tudi s postavitvijo radarja. “To pa zato, da bi kolesarji in pešci v še večji meri uporabljali Stari most in da ne bi bil ponoči dirkališče,” je dejal župan.

Saša Arsenovič — Foto: Jure Banfi/Sobotainfo/Bobo

Številni so zaporo Starega mostu krivili za prometne zastoje v okolici Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, a Arsenovič meni, da ponovno odprtje mostu za osebni motorizirani promet ne bo odpravilo tega zamaška. Poudaril je, da je za to ključna sprememba prometne ureditve za tamkajšnjo garažno hišo, ki jo upravlja avstrijska družba Best in Parking. “Dokler Best in Parking ne bo uredil drugega uvoza v garažno hišo, problem ne bo rešen,” meni.

Prepoved vožnje je dnevno prekršilo 500 voznikov

Poudaril je, da odprava zapore Starega mostu ni posledica političnih pritiskov, ampak so odločitev sprejeli na podlagi merjenja prometa. “V času poletnih počitnic zapora ni bistveno vplivala na obremenitve ostalih prometnic v centru mesta. Drugače pa je bilo že septembra, ko so se na ceste vrnili šolarji,” je pojasnil vodja sektorja za komunalo in promet na občini Aleš Klinc.

Stari most je dnevno pred zaporo prevozilo povprečno 10.100 vozil, kar predstavlja okoli 10 odstotkov vseh vozil, ki dnevno vozijo med levim in desnim bregom Drave v Mariboru. Od tega je bilo 37 odstotkov osebnih motornih vozil. Med zaporo so našteli okoli 2.000 vozil na dan, od tega 950 avtobusov, 300 taksijev ter od 300 do 450 enoslednih motornih vozil. Okoli 500 je bilo dnevno vozil, ki so kršili prepoved in vseeno peljali čez most.

Ob uvedbi zapore na Starem mostu se je 60 odstotkov prometa preusmerilo na Pobreško cesto, 30 odstotkov pa na Titov most preko ulic Pariške komune in Proletarskih brigad. “Vseskozi smo izvajali meritve in sproti prilagajali pretočnost semaforjev, da bi promet potekal čim bolj enakomerno. A ugotovili smo, da trenutna ureditev Trga revolucije z avtobusnim postajališčem na Ljubljanski cesti ter omejen dostop v in iz UKC Maribor pri takšni zapori pomenita manjšo motnjo, predvsem v času prometne konice med 14. in 16. uro in ob slabšem vremenu,” je povedal Klinc.

Mariborčani niso spremenili potovalnih navad

“Na žalost se tudi ni zgodila pričakovana sprememba potovalnih navad, saj je območje Trga revolucije in Ljubljanske ceste mimo kliničnega centra še vedno prevozilo okoli 11.000 vozil,” je dodal. “Ta številka se je sicer zmanjšala za slabih 800 vozil, pričakovali pa smo, da bo zapora Starega mosta intenzivneje preusmerila promet na ostale ceste in mostove. Ljudje so očitno imeli še premalo problemov,” je dodal.

Meritve so po besedah Klinca medtem pokazale, da zapora Starega mostu v nasprotju s prepričanjem dela javnosti ni vplivala na zastoje na Koroškem mostu.

Župan ne izključuje možnosti, da bi zaporo Starega mosta v prihodnosti, ob drugih prometnih preureditvah, znova uvedli. “Veseli me, da postajamo vedno bolj kolesarsko in peš mesto, da imamo zaradi tega sproščene trge ter vsebine tako na Lentu kot na Glavnem trgu. Ta smer je prava,” je prepričan.

Poudaril je, da občina spodbuja trajnostno mobilnost z različnimi ukrepi. Med njimi je nedavno uvedena nova avtobusna linija G5, ki vozi čez Glavni trg in Koroško cesto. Mediji te dni poročajo o počenih tlakovcih na tem območju, za kar krivijo te avtobuse. A Klinc je zatrdil, da te navedbe ne držijo.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti