Menu Item
Z današnjim dnem je v veljavo stopila novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je lani v parlamentarni postopek vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Novela med drugim prinaša možnost naknadne ustavne presoje skladnosti parlamentarne preiskave.
Novela zakona med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, najpozneje v 60 dneh.
Pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga razveljavi. S tem je postopek odreditve parlamentarne preiskave končan.
Državni zbor je novelo prvič sprejel že 15. julija, a je zakon zatem čakalo še nekaj preprek na poti do uveljavitve. Državni svet je namreč kasneje izglasoval odložilni veto na novelo zakona, a ga je državni zbor tudi v drugo potrdil s prepričljivo večino.
Opozicijska SDS je zatem vložila pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli, podprto z več kot 3.000 podpisi. A je večina poslancev koalicije v državnem zboru vložila predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma ter tak sklep tudi potrdila.
SDS je nadalje zahtevala oceno ustavnosti takšnega sklepa, ustavno sodišče pa je decembra odločilo, da sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ni v neskladju z ustavo.
Predlagateljica zakona, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je ob tem znova spomnila, da novela uresničuje odločbe ustavnega sodišča, ki so po njenih besedah predolgo ostajale neuresničene.
Novela zakona o parlamentarni preiskavi je sicer precej zaostrila odnose v državnem zboru. Opozicija in državni svetniki so koaliciji in Klakočar Zupančič med drugim očitali, da želi z novelo preprečiti parlamentarno preiskavo, s katero bi pod drobnogled vzeli slovensko energetiko.
SDS in NSi sta zaradi tega predsednico državnega zbora celo kazensko ovadili zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi, konec leta pa med drugim tudi zaradi tega predlagali njeno razrešitev s čela državnega zbora. Slednjo je sicer Klakočar Zupančič uspešno prestala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje