Menu Item
Potem ko so vlada, sindikati in delodajalci v okviru Ekonomsko-socialnega sveta v sredo podpisali težko pričakovani dogovor o pokojninski reformi in novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju poslali v javno razpravo, bodo pogajalci v tem tednu spet sedli skupaj za mizo. O čem se bodo pogajali tokrat?
Pogajalski proces in usklajevanje določb novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero bo v državi zaživela nova pokojninska reforma, sta bila zelo naporna, nobena od treh strani pa ne more biti popolnoma zadovoljna, je bilo mogoče slišati ob sredinem podpisu dogovora med vladno stranjo, sindikati in delodajalci. Da so vladna stran, sindikati in delodajalci sprejeli nekatere kompromise s stisnjenimi zobmi, prav tako ni nobena skrivnost, a so po podpisu dogovora poudarjali, da gre vendarle za zmago socialnega dialoga.
Ob tem pa je bilo jasno, da bodo morali nove kompromise sprejemati kmalu, saj jih čaka sprejetje še nekaterih zakonov in novel, ki se bodo nanašali na pokojninsko reformo. Tako naj bi imeli pogajalci že ta teden na mizah spremembo zakona o urejanju trga dela. V okviru tega zakona naj bi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pripravljalo prehodno določilo, ki bi se nanašalo na delo tistih, ki so tik pred upokojitvijo.
Kaj bi prinesel sistem “80:90:100”?
Kot pravijo naši sogovorniki z MDDSZ, gre za tako imenovani sistem “80:90:100”, ki predvideva, da bi starejši delavci, stari okoli 59 ali 60 let, imeli možnost dela v 80 odstotkih polnega delovnega časa za 90 odstotkov plače, ob tem pa bi imeli socialne prispevke plačane v 100 odstotkih. Naši sogovorniki pravijo, da je bila želja, da bi to določbo sprejeli že v okviru pokojninske reforme, a da je na koncu zmanjkalo nekaj časa in volje.
A ker podoben sistem dobro deluje tudi na tujem, na primer na Nizozemskem, so se odločili, da zadevo vendarle odprejo v okviru novelacije katerega od drugih zakonov. Naši sogovorniki pravijo, da omenjeni sistem sicer spada na področje zakona o delovnih razmerjih, a ker tega ne nameravajo novelirati, bi lahko tak sistem prišel v veljavo prek začasne prehodne odločbe katerega drugega zakona.
Ob tem dodajajo, da pri tem sistemu ne gre za delno oziroma predčasno upokojitev. Predčasna upokojitev se z novo pokojninsko reformo ukinja, delna upokojitev pa bo obstajala še naprej. Zaposleni se lahko delno upokoji, če dela najmanj dve uri na dan oziroma deset ur na teden ali več. Sistem dela “80:90:100” pomeni, da se delavec in delodajalec dogovorita, da lahko delavec, ko doseže določeno starost, dela po tem sistemu.
Prostovoljni institut za razbremenitev delavca
Kot pravijo naši viri z ministrstva, gre za prostovoljni institut, ki bi omogočil razbremenitev delavca, ob tem pa bi se mu ponudila tudi možnost, da zaradi nekoliko manjšega obsega dela še nekaj časa ostane na delovnem mestu. Za zdaj še ni jasno, od katerega leta bi imeli delavci možnost, da takšno obliko dela izkoristijo, za zdaj je predvideno, da bi bila starost določena pri 59. ali 60. letu starosti, oziroma, ko delavec spada v t. i. zaščiteno kategorijo.
Na sindikalni strani je po besedah naših sogovornikov čutiti naklonjenost predlogu, na delodajalski strani pa poudarjajo, da mora biti zadeva prostovoljna, torej da se o tem strinjata tako delavec kot delodajalec. Je pa mogoče slišati nekatere pomisleke delodajalcev, da se lahko na trgu dela zaostri konkurenca, saj vsi delodajalci takšne oblike dela ne bodo ponudili, tisti, ki pa jo bodo, pa bodo imeli prednost pri zaposlovanju novih ljudi.
Ali bo omenjeni predlog v sklopu pogajanj o novelaciji zakona o urejanju trga dela dobil zeleno luč, je trenutno še preuranjeno ugibati, saj to ne bo edina stvar na dnevnem redu pogajalcev. Ob tem pa bo vsekakor bolj v ospredju javna razprava novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; čas za oddajo komentarjev, pripomb in predlogov pa je še do 21. aprila. Na vladni strani si želijo, da bi omenjeni zakon državni zbor obravnaval na majski ali junijski redni seji, v veljavo pa bo, ko ga bo potrdil še državni zbor, stopil 1. januarja 2026.
Katere spremembe prinaša pokojninska reforma?
Po predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta, se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala – po tri mesece na leto – in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let.
Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili. Izračun bo opravil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) tako, da bo poiskal najugodnejšo kombinacijo za zavarovanca. Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov.
Pri rednem usklajevanju pokojnin bo do leta 2030 formula za usklajevanje sestavljena po sistemu 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače v preteklem letu in 50 odstotkov rasti povprečne inflacije v preteklem letu. Nato bo formula do leta 2040 postopoma bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač – na leto se bo spremenila za tri odstotne točke. Leta 2040 bo redna uskladitev potekala po formuli 20 odstotkov rasti plač in 80 odstotkov rasti inflacije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje