Menu Item
Po tem, ko je vlada najprej razmišljala, da bi z interventnim zakonom uvedla štiri solidarnostne sobote do konca letošnjega leta, čemur so ugovarjali tako delodajalci kot sindikati, je zdaj v interventni zakon zapisala nekoliko drugačno rešitev. Kakšno?
Vlada je na današnji seji potrdila težko pričakovani predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah, ki med drugim predvideva tudi nov obvezni prispevek.
Tako imenovani solidarnostni prispevek bodo letos in prihodnje leto plačali vsi zaposleni in delodajalci, obračunala pa ga bo Finančna uprava (Furs). Denar se bo stekal v sklad za obnovo Slovenije (Sos sklad), ki bo namenjen sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi.
Prispevek naj bi za zaposlene oziroma tiste, ki so zavezanci za dohodnino, znašal približno 0,3 odstotka dohodnine, medtem ko bodo podjetja plačala 0,8 odstotka davka na dobiček. Deleža sta različna, saj bo prispevek le tako enak na strani prebivalcev ter na strani pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost.
Vlada ponuja tudi alternativo
“Gre za obvezni prispevek, kjer smo osnovo razširili na vse družbene skupine – torej tako na gospodarstvo, podjetja, fizične, pravne osebe, kmete, samozaposlene,” je pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in poudarila, da je na voljo tudi alternativa.
“Alternativa tega obveznega prispevka je solidarnostna sobota, kjer bo moč, skupaj v soglasju zaposlenih in podjetja, omogočiti, da se ta obveznostni prispevek nadomesti z delom in v bistvu dobiček, ali dohodek tega dne nameni v sklad za obnovo Slovenije,” je pojasnila.
Vlada tako uvaja dve možnosti, obvezni prispevek ali prostovoljno soboto.
Kdaj bodo potekale solidarnostne sobote?
Vlada je najprej razmišljala, da bi z interventnim zakonom uvedla štiri solidarnostne sobote do konca letošnjega leta, vendar pa so temu ugovarjali tako delodajalci kot sindikati. V zakon je zdaj zapisala nekoliko drugačno rešitev.
Katera bo solidarnostna sobota, se bo prostovoljno odločilo podjetje, skupaj z zaposlenimi.
Ob tem je pomembno poudariti še, da bomo solidarnostni prispevek plačali dvakrat – enkrat letos in enkrat naslednje leto. Dvakrat se bo mogoče odločiti tudi za možnost solidarnostne sobote.
Zakaj se je vlada odločila za dve možnosti? Ajanović Hovnik je pojasnila, da predvsem zaradi tega, ker so ugotovili, da vsa podjetja oziroma panoge niso v enaki poziciji, prav tako “marsikje težko organizirajo delo šesti ali sedmi dan v tednu”.
Vlada si obeta med 100 in 150 milijoni evrov
In kakšen finančni učinek si od prispevka obetajo na vladi? Minister za finance Klemen Boštjančič je ocenil, da bi se letno lahko iz tega naslova v sklad za obnovo Slovenije steklo med 100 in 150 milijoni evrov.
Do solidarnostnega prispevka so bili skeptični v gospodarstvu, za kar je minister za delo Luka Mesec izpostavil, da so “solidarnostni dan predlagali kar gospodarstveniki sami na 14. avgust”. Po njegovih besedah so ga predlagale tudi banke, zato naj bi vlada idejo posvojila od njih.
Zavrnil je tudi predlog Gospodarske zbornice Slovenije, da “bi ljudem, kar trgali od plače”, ter da bi zaposleni plačo enega delovnega dne prispevali v Sos sklad: “To se ne more tako zgoditi, ker je plača ustavno zavarovana kategorija in brez soglasja delavca ne moreš plače trgati, tako da smo šli po drugi poti. To je, da bomo uvedli dodaten prispevek ob dohodnini, in pa seveda v enakem znesku bo plačalo gospodarstvo. Ker s tem se pa nikakor ne bi mogli strinjati, da bi plačali samo zaposleni, delodajalci pa ne. Oboji bodo morali prispevati in to ob enakih zneskih.”
Poudaril je tudi, da smo v Sloveniji nekaj podobnega poznali že po potresu v Posočju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
