Po porodu so ji rekli, da je njen otrok umrl, a je prejela vabilo za vpis v šolo

Fotografija je simbolična. (Foto: Ivan Alvarado/REUTERS)

Preiskovalna komisija DZ o domnevno ukradenih otrocih v porodnišnicah med letoma 1965 in 1991 je nadaljevala delo z zaslišanjem priče Anice Bračko. Prepričana je, da njena hčerka, ki jo je rodila leta 1986 in za katero so ji v porodnišnici povedali, da je umrla, živi. Še toliko bolj, ker je prejela vabilo za vpis v šolo.

Anica Bračko je v mariborski porodnišnici 11. januarja 1986 rodila hčerko, sicer nedonošenko, ki so jo po tistem, ko jo je videla in stisnila k sebi, odnesli v inkubator. Naslednji dan so ji povedali, da je njen otrok zaradi zapletov z dihanjem umrl.

“Otroka sem rodila brez problemov, imela pri sebi, jokal je, lepo dihal,” je dejala. V bolnišnici je hčerko vpisala v rojstno knjigo z imenom in priimkom. Od mrtvega otroka se ni mogla posloviti, ker so ji rekli, da je “šla na obdukcijo”, ki jo opravljajo študenti.

V bolnišnici so ji povedali, da bodo za pokop poskrbeli, da jo bodo dali v krsto k drugi osebi. Ko je drugič zanosila, njene kartoteke pri njenem ginekologu sprva ni bilo, nato se je čudežno pojavila, rojstnega lista pa ni nikoli dobila, je povedala. Čez čas pa je najprej prejela vabilo za cepljenje otroka, spomladi leta 1992 pa tudi za vpis v prvi razred. Nato je šla na upravno enoto in jim rekla, da je njen otrok pri porodu umrl. “Rekli so, da bodo uredili in pri tem je ostalo,” je rekla.

S pomočjo društva Izgubljeni otroci Slovenije ji je uspelo pridobiti dokumentacijo. “Na potrdilu o rojstvu piše, da nisem dala denarja in da je otrok umrl, a meni nihče ni povedal, da moram kaj plačati,” je opozorila.

To je zbodlo tudi Alenko Helbl (SDS). Zanimalo jo je, ali je Bračko poizvedovala, zakaj tako piše in ali jo je obiskal kriminalist. “Sem spraševala, a odgovora nisem dobila,” je dejala in potrdila obisk kriminalista. Ta jim je dejal, da naj počakajo, kako se bo zadeva razvijala.

Andrej Hoivik (SDS) jo je vprašal, ali je od Upravne enote Maribor prejela kakšen dokument o hčerinem izbrisu iz evidence. “Ne, nisem dobila, sem pa šla nedavno na upravno enoto, kjer so mi rekli, da sta vpisana le dva otroka,” je odgovorila Bračko, ki je po prvorojenki, ki je domnevno umrla, rodila še hčer in sina. Hoivik je nato dejal, da bodo od upravne enote zahtevali kopijo iz leta 1992, kako je prišlo do izbrisa hčerke, evidentirane ob rojstvu.

Po koncu zaslišanja je Bračko poudarila, da si cela družina želi, da se njena zgodba razišče in da končno izvedo, kaj se je zgodilo z njenim otrokom, kje je grob, če je umrla. “Vedno sem imela občutek, da je živa,” je še dodala Bračko.

Komisija je na zaprtem delu seje danes zaslišala še eno pričo.