Menu Item
Na diplomatski konferenci v Ljubljani so po intenzivnih pogajanjih sprejeli ljubljansko - haaško konvencijo, ki bo državam omogočila mednarodno sodelovanje pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov. Zunanja ministrica Tanja Fajon je dejala, da gre za izjemen dosežek pri iskanju pravice, ki bo odpravil številne pravne praznine in birokratske ovire.
Na diplomatski konferenci so sprejeli ljubljansko-haaško konvencijo oziroma Konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev.
Do sprejema je prišlo po skoraj dveh tednih pogajanj, na katerih je od 15. maja sodelovalo skoraj 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 71 držav podpornic pobude za sprejetje konvencije.
Konvencija v skoraj sto členih poleg preambule in končnih določb v sedmih poglavjih določa osrednje organe za sodelovanje, definicije in položaj žrtev, prič, strokovnjakov in drugih oseb, ureja mednarodno pravno pomoč in postopke izročitev, premestitev obsojenih oseb ter postopke reševanja sporov.
To je tudi prva večja mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava po rimskem statutu.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je pobudnicam konvencije ob zaključku konference zahvalila za njihovo izjemno sodelovanje in prijateljstvo. “Brez vaše predanosti, strokovnega znanja in politične volje bi bila desetletna prizadevanja za spodbujanje in ozaveščanje o pomenu konvencije MLA zaman,” je dejala. Slovenija v ponudi sodeluje že več kot 12 let.
“Sprejetje ljubljansko – haaške konvencije je zgodovinski dosežek, ki predstavlja velik korak naprej v našem skupnem boju proti nekaznovanosti in iskanju pravice za najhujša kazniva dejanja. S to konvencijo tudi mnogokrat izrečene besede ‘Nikoli več!’ spreminjamo v dejanske ukrepe,” je poudarila vodja slovenske diplomacije.
Ministrica je prepričana, da bo konvencija okrepila sodelovanje med državami pri preiskovanju in pregonu najhujših mednarodnih kaznivih dejanj ter okrepila zmogljivosti v boju proti nekaznovanosti.
“Celotni mednarodni skupnosti bo omogočila, da ostane zvesta svoji zavezanosti načelu odgovornosti. Odpravila bo obstoječe pravne praznine in birokratske ovire ter olajšala medsebojno pravno pomoč pri kazenskih preiskavah, izterjavi premoženja, izročitvi in drugih mednarodnih pravnih zadevah,” je poudarila Fajon. Dodala je, da sprejetje konvencija pošilja jasno sporočilo vsem morebitnim storilcem in vsem prihodnjim žrtvam teh okrutnih zločinov, da je nekaznovanosti konec in da bo zmagala pravica.
Odprava pravnih praznin
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je po zaključku konference omenila, da se med delegati poraja ideja, da bi konvencija začela veljati že po podpisu dveh držav, “saj bi to omogočilo že prvo bilateralno sodelovanje”.
“Sprejetje konvencije odraža enotnost držav v prizadevanjih za zaščito človekovega dostojanstva, temeljnih pravic in vladavine prava ter našo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri odpravi nekaznovanosti na svetovni ravni,” je dodala.
Podpis konvencije je predviden v začetku prihodnjega leta v Haagu, da stopi v veljavo, pa jo bo moralo ratificirati najmanj 15 držav.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!