Menu Item
Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je pisal premierju Robertu Golobu in predsednici države Nataši Pirc Musar zaradi označevalnih tabel v Kopru. Meni, da je potrebna sprememba zakona o javni rabi slovenščine.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je na predsednika vlade Roberta Goloba in predsednico republike Natašo Pirc Musar naslovil prošnjo za posredovanje glede odločbe inšpektorata ministrstva za kulturo o zgodovinskih tablah v Kopru.
Žiža je na današnji novinarski konferenci po poročanju Radia Koper napovedal, da bo skupaj s primorskimi poslanci iz vrst Svobode predlagal spremembo zakona o javni rabi slovenščine, ki se nanaša na zgodovinska imena iz izvirnikov in se jih na dvojezičnih območjih ne bi več prevajalo.
Za pojasnila za STA danes ni bil dosegljiv, je pa objavil svoja dopisa predsedniku vlade in predsednici republike s prošnjo za posredovanje v okviru njunih pristojnosti v zvezi s sporno odločbo inšpektorata. “Uradne osebe inšpektorata na podlagi pritožbe in morda nekoliko površnega in omejenega delovanja niso preučile vseh spremenljivk, ki vplivajo na člene o dvojezičnosti zakona o javni rabi slovenščine na narodno mešanih območjih,” je med drugim zapisal.
Osebno je glede odločbe inšpektorata na temo spornih tabel že posredoval in februarja prosil za sestanek z ministrico za kulturo Asto Vrečko, ta pa je za sestanek pooblastila državnega sekretarja Marka Rusjana. “Na sestanku smo poudarili, da je metoda prevajanja lastnih imen, imen krajev in ulic sporna, ker spominja na temne čase 20. stoletja in se v evropski demokraciji, katere polnopravna članica je tudi Slovenija, ne sme ponoviti,” je zapisal Žiža.
Kot primer je navedel svoje ime, ki se na osebni izkaznici ne prevaja. “To je zato, ker je to splošno priznana resničnost in ker je del tistih implicitnih človekovih pravic, ki niso izrecno navedene v členih zakona. Enako bi se moralo zgoditi pri oblikovanju zgodovinskih tabel,” je pojasnil.
“Besedilo mora biti v skladu z zakoni v slovenskem in italijanskem jeziku, a izvirnega, edinstvenega imena, o katerem poročajo priznani in zanesljivi zgodovinski viri s konca 19. stoletja, sploh ni mogoče prevesti, ker ne obstaja,” je še navedel.
Koprska občina po poročanju Radia Koper še vedno čaka odgovor, ali je kateri od šestih predlogov popravkov sedanjih tabel sprejemljiv.
Na tablah, ki jih je občina postopoma nameščala od leta 2017, so navedena zgodovinska imena trgov in ulic, kakršna so nosila v preteklih stoletjih. Po mnenju inšpektorata pa bi morala biti imena navedena zgolj v slovenskem in italijanskem jeziku.
O izginjanju dvojezičnosti med Primorci smo se pred kratkim pogovarjali z dr. Vesno Mikolič. V intervjuju za N1 je med drugim pojasnila, zakaj je odsotnost zavedanja glede lastne identitete pri mladih lahko nevarna in zakaj čezmejni stiki niso postali del vsakdana.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!