Počasno štetje in veliko število neveljavnih glasovnic: kako odgovarja DVK?

Evropske Volitve 10. Jun 202417:39 4 komentarji
Volitve v EU parlament
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Po včerajšnjih evropskih volitvah in treh referendumih odmevata počasno štetje glasovnic in zamudno objavljanje delnih rezultatov Državne volilne komisije (DVK). Tudi po polnoči je namreč nepreštet ostal še velik del glasovnic. Razlog? "Mogoče bi bilo treba razmisliti, ali bi v prihodnje o štirih referendumskih vprašanjih še odločali skupaj z volitvami," je za N1 pojasnil direktor službe DVK Igor Zorčič. Ob tem v oči bode tudi veliko število neveljavnih glasovnic za evropske volitve. Kot je zagotovil Zorčič, so neveljavno označene glasovnice dvakrat štete, zato je možnosti za napake malo. Neuradno je bilo veliko glasovnic praznih.

Štetje rezultatov nedeljskih evropskih volitev in treh referendumov je potekalo počasi. Še ob prelomu nedelje v ponedeljek se je iz minute v minuto bil napet dvoboj med SLS in SD, jeziček na tehtnici pa se je premikal z ene strani na drugo. Tudi nekateri tuji mediji so ob poročanju o rezultatih iz Slovenije opozarjali na počasno štetje glasov in zamudno objavljanje delnih rezultatov Državne volilne komisije.

In kje tiči razlog? “Mogoče bi bilo treba razmisliti, ali bi v prihodnje o štirih referendumskih vprašanjih še odločali skupaj z volitvami,” je za N1 dejal direktor službe DVK Igor Zorčič. Razlaga, da so evropske volitve za DVK sicer bolj enostavne kot državnozborske, kjer ima vsak volilni okraj svojo glasovnico. Za ugotavljanje izida pa je evropska glasovnica bolj kompleksna, je poudaril. Gre namreč za ločeno štetje, koliko glasov je dobila posamična lista in koliko posamičen kandidat.

DVK je pred volitvami svojim komisijam dala navodilo, naj prioritetno štejejo glasove evropskih volitev in zatem referendumov, a “se je to dejansko bolj kot ne izvajalo sočasno”.

Je DVK torej “razočarala”, kot se je za STA izrazil analitik javnega mnenja Andraž Zorko? “Tisti, ki je kdajkoli sodeloval pri izvedbi volitev, tega ne misli. To so bedarije,” je odgovoril Zorčič in poudaril, da so takšne izjave “podcenjujoče” do vseh, ki so sinoči šteli glasove. Po njegovem je ključno to, da imamo danes zanesljive rezultate.

Direktor službe DVK Igor Zorčič in predsednik DVK Peter Golob (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

30.000 neveljavnih glasovnic. Kaj tiči za tem?

A prav zanesljivost rezultatov so nekateri postavili pod vprašaj. V oči namreč bode kar 30.746 neveljavnih glasovnic pri evropskih volitvah, kar je 4,4 odstotka oddanih glasovnic. Gre za precej večjo številko, kot je bila na evropskih volitvah pred petimi leti. Tedaj je neveljavno glasovnico oddalo dobrih 10.000 volilcev. Na tokratnih posvetovalnih referendumih je neveljavno glasovalo 8.000 in 15.000 volilcev.

V političnih strankah se tako pojavlja vprašanje, čemu je mogoče pripisati tolikšen porast neveljavnih glasovnic. Sprašujejo se, ali so se okrajne volilne komisije za oceno o neveljavnosti enotno odločale in ali je njihovo odločitev kdo preverjal. Tako je na primer mogoče slišati, da so nekatere okrajne komisije glasovnico, na kateri je obkrožena določena stranka, preferenčni glas pa je bil dan kandidatu na listi druge stranke, uvrstile med veljavne, druge pa med neveljavne.

Zorčič je za N1 pojasnil, da so vse neveljavne glasovnice dvakrat preverjene. Volilni odbori jih namreč ločeno zapakirajo v ovojnico, nato pa jih naknadno preverijo okrajne volilne komisije. Zavrnil je, da bi odbori neenotno vrednotili veljavnost oziroma neveljavnost glasovnic. “Tudi če se je odbor zmotil, je okrajna volilna komisija imela možnost, da je to odločitev popravila,” je dejal.

Kje torej tiči razlog za večje število neveljavnih glasovnic? Po neuradnih poročilih volilnih komisij naj bi bilo pri evropskih volitvah več glasovnic praznih, poleg tega pa tudi nekaj prečrtanih oziroma z obkroženimi več listami.

Ker so bile razlike med določenimi strankami na nedeljskih evropskih volitvah majhne – Slovensko ljudsko stranko, ki je ostala pred pragom Evropskega parlamenta, na primer do Nove Slovenije, ki se je vanj uvrstila kot zadnja, loči manj kot tri tisoč glasov – se pojavlja tudi vprašanje, ali bi lahko morebitne različne ocene (ne)veljavnosti glasovnic vplivale na izid volitev. V SLS so nam dejali, da situacijo še preverjajo in da se bodo danes ali jutri odločili, ali bodo morda ukrepali.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje