Menu Item
V središču Ljubljane ob Slovenski cesti ni več ograjenega prostora pred arkadami stavbe. Na fasado so namreč namestili lovilni oder, ki bo ostal nameščen najmanj eno leto.
V središču prestolnice, kjer je del Slovenske ceste zaprt za promet, je dalj časa stala zapora na pločniku pred stavbo na Slovenski cesti 27 in 29.
Na stavbi, v kateri domujejo knjigarna, različne trgovine in manjši gostinski lokali, je zelo dotrajana fasada začela odpadati. Nekatere njene dele so že odstranili, del pločnika pa so morali zaradi nevarnosti ograditi s trakom. Zaprli so območje pred arkadami, v neposredni bližini veleblagovnice Nama.
Po več mesecih ograde in opozorilne table ni več. Na fasado so namestili nosilce in lovilno mrežo, ki bo ujela morebitne kose odpadle fasade.
Nosilce so začeli nameščati konec maja, dela pa so končali 15. junija. Med njih so postavili dvojno mrežo, so za N1 pojasnili pri družbi UPZ, ki upravlja stavbo.
Lovilci le začasna rešitev
Trenutna rešitev z lovilnim odrom je le začasna rešitev, po besedah direktorice UPZ Nataše Kosmač pa bo nameščena vsaj eno leto.
Po besedah Kosmač so začeli teči tudi postopki za popolno sanacijo pročelja stavbe, ki bi se lahko začela v enem letu. Pridobivajo ponudbe in se usklajujejo s številnimi lastniki stavbe.
Nevarno pročelje so pod drobnogled vzeli tudi mestni inšpektorji, ki so dobili opozorila meščanov, primer pa je februarja obravnaval inšpektorat za naravne vire in prostor.
“V zadevi je bil opravljen inšpekcijski pregled stavbe in naknadno še zaslišanje predstavnika upravnika stavbe,” so zapisali na inšpektoratu.
V zapisniku piše, da so etažni lastniki stavbe in upravnik začeli odpravljati nevarnost zaradi odpadajoče fasade. Nekatere poškodovane police so odstranili, postavili lovilni oder in v prihodnje nameravajo sodelovati pri sanaciji. Inšpekcijski postopek, tako inšpektorji, je v fazi ugotavljanja dejanskega stanja in še ni zaključen.
Kdo je odgovoren, če bi omet koga poškodoval?
Ker je stavba v središču mesta in mimo nje vsak dan hodi veliko ljudi, se postavlja vprašanje, kdo bi odgovarjal, če bi padajoči omet koga poškodoval.
Kot nam je pojasnil odvetnik Klavdij Jožef Novak iz odvetniške pisarne Čeferin, bi načelno odgovarjal lastnik stavbe. Opozoril je na 159. člen obligacijskega zakonika, ki pravi, da za škodo, ki nastane, če s stavbe pade nevarno postavljena ali vržena stvar, odgovarja imetnik stavbe ali prostora, iz katerega je stvar padla.
“Gre torej za posebno obliko neposlovne objektivne odškodninske odgovornosti, pri kateri je nepomembno, ali je škoda posledica ravnanja imetnika stavbe oziroma prostora,” je pojasnil Novak. Imetnik stvari je načelno njen lastnik.
Odvetnik Novak je opozoril še na primere, če je stanovanje v uporabi najemnika. “Uporaba stanovanja od najemnika načelno ne spada v imetnikovo zunanjo sfero, ampak gre za njuno notranje razmerje. Če je ta oseba prispevala k nastanku škode, zanjo odgovarja solidarno z imetnikom stvari,” je pojasnil. Kot je dodal, se lahko imetnik ali najemnik stavbe razbremeni odgovornosti, če se dokaže, da je škoda posledica dogodka ali dejanja tretjega akterja, ki je izven njegove sfere in čigar škodljivih posledic ni mogel obvladati.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje