Menu ItemPredstavniki nevladne organizacije Inštitut 8. marec so v državni zbor odnesli overjene podpise v podporo svojemu predlogu zakona proti škodljivim ukrepom oblasti. Predlog zakona so vložili v državni zbor, po njihovih navedbah pa zakon podpirajo tudi v stranki Gibanje Svoboda, ki je na nedeljskih državnozborskih volitvah zbrala največ glasov.
Predstavniki Inštituta 8. marec in gibanja Gremo volit so dan po državnozborskih volitvah oziroma ob zaključku kampanje Gremo volit organizirali novinarsko konferenco. Preden so v parlament odnesli več škatel s podpisi v podporo predlogu zakona proti škodljivim ukrepom oblasti, so spregovorili še o kampanji Gremo volit, v kateri je sodeloval Inštitut 8. marec.
Predlog zakona proti škodljivim ukrepom oblasti vsebuje 11 zakonskih sprememb, ki posegajo in odpravljajo zakonodajne spremembe, ki jih je uvedla trenutna sestava državnega zbora. Po besedah Kristine Krajnc z Inštituta 8. marec gre za spremembe, ki so bile sprejete ob ignoriranju strokovne in širše javnosti oziroma naslovnikov zakonov. “Potreba po tem zakonu je nastala zaradi motnje v demokratičnem procesu v zadnjih dveh letih,” je poudarila.
Predlog zakona proti škodljivim ukrepom oblasti denimo onemogoča platformi Uber prihod v Slovenijo, naravovarstvenikom omogoča varovanje narave, policiji pa delovanje, neodvisno od politike.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve so pristojni evidentirali približno 15.000 podpisov podpore zakonodajnemu predlogu. Nevladniki so predlog zakona poslali vsem političnim strankam, podprle pa so ga stranke, ki bodo imele v prihodnje večino v državnem zboru. Tudi v stranki Gibanje Svoboda so napovedali podporo zakonu, je dejala Tija Jakič z Inštituta 8. marec.
Komentar volitev: “Relativno v redu dan”
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je na novinarski konferenci povedala še, da je za njimi “relativno v redu dan” in da so veseli visoke volilne udeležbe. Ljudje so po njenih besedah pokazali, da si želijo drugačne družbe ter da je med ljudmi opaziti konsenz, da se je treba boriti za socialno državo, javno zdravstvo, javno šolstvo.
Alenka Kreč Bricelj z Inštituta 8. marec je medtem povedala, da je bila tudi kampanja Gremo volit “najlepša kampanja”, Mojca Lukan pa je poudarila, da so kampanjo ovirale institucije. Svojega gradiva nevladniki denimo niso smeli deliti na predčasnih volitvah, saj so jim to preprečili varnostniki Državne volilne komisije, pri čemer so se sklicevali na pravila, ki veljajo za politične stranke.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje