Menu Item
Vlada in sindikati so nadaljevali pogajanja o kolektivni pogodbi za zdravnike. Večjega napredka za zdaj niso dosegli, je bilo razbrati iz izjav po koncu. Na sindikalni strani ob tem ocenjujejo, da vladni predlog ne rešuje niti akutnih nesorazmerij, temveč ustvarja nove plačne anomalije med zdravniki.
Vlada in sindikati so danes nadaljevali pogajanja o kolektivni pogodbi za zdravnike. Večjega napredka za zdaj niso dosegli, je bilo razbrati iz izjav po koncu. Na sindikalni strani ob tem ocenjujejo, da vladni predlog ne rešuje niti akutnih nesorazmerij, ustvarja pa nove plačne anomalije med zdravniki.
Član Fidesove pogajalske skupine Gregor Zemljič je v izjavi po koncu pogajanj ocenil, da večjega približevanja na današnjem nadaljevanju pogajanj niso dosegli, nekoliko dopolnjen vladni predlog pa praktično ostaja enak kot pred tremi tedni ob začetku pogajanj.
Predlog ustvarja nova nesorazmerja predvsem med zdravniki in zobozdravniki
Po poročanju Večera vlada sicer med drugim ponuja dodatne štiri plačne razrede zdravnikom na začetku karierne poti, med katere sodijo zdravniki brez specializacije po sekundariatu, tisti brez specializacije z licenco, zdravniki sekundariji in specializanti. Najvišje uvrščenim zdravnikom specialistom in zobozdravnikom bi plače zvišali za 12 odstotkov.
Vključili so tudi nova delovna mesta, ki jih določa novela zakona o zdravniški službi, na primer zdravnike brez specializacije z osnovno licenco, ki bi začeli v 41. plačnem razredu.
Ponudbo je Zemljič danes tudi komentiral. “Kar je za sindikate nedopustno, je to, da ne rešuje niti akutnih nesorazmerij, ustvarjali bi pa nove plačne anomalije, predvsem med zdravniki oziroma zobozdravniki,” je dejal. Kot je dodal, je že sedaj zelo tanka meja hierarhije v timu med izkušenim zdravnikom in mlajšimi kolegi, ki pri starejših iščejo nasvete in pomoč pri reševanju zahtevnejših primerov. “Z vladnim predlogom bi jo še stanjšali, če ne celo izbrisali,” je opozoril.
Z vladno stranjo se razhajajo tudi glede časovnice. Kot je dejal Zemljič, vlada obljublja stebre za zdravstvo znotraj plačnega sistema z januarjem 2024. Opozoril je, da se obljubljene rešitev zamikajo v prihodnost, nevzdržno stanje pa je treba rešiti zdaj.
“Če je prioriteta vlade zdravstvo, bi morali v tem trenutku po zgledu držav v okolici, ki so po covidni krizi dvignile plače, plače zaposlenim v zdravstvu pri nas dvigniti za 50 odstotkov. S tem bi takoj dali jasen signal, da ima vlada resne namene z zdravstvom in da lahko v miru počakamo na sistemske spremembe, ki bi bile potem izpeljane 1. 1. 2024,” je dodal.
Nadaljevanje pogajanj naslednji teden
Pogajanja sicer nadaljujejo naslednji teden, ko minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pričakuje protipredloge in komentarje sindikatov. “Mi smo se pripravljeni pogajati. Pričakujemo, da vladna stran prisluhne našim argumentom. Edini argument vlade trenutno je, da več denarja ni na voljo. Na ta argument ob takem stanju v javnem zdravstvenem sistemu ne moremo pristati,” pa je poudaril Zemljič.
Pogajanj o kolektivni pogodbi za zdravnike se poleg predstavnikov največjega zdravniškega sindikat Fides udeležujejo tudi drugi reprezentativni sindikati.
Vladimir Lazić iz Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam je povedal, da se danes vsebinsko do predloga ministrstva še niso opredeljevali, to bodo storili do prihodnjič. “Tisto, kar je pomembno za nas sindikate, podpisnike kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, je, da na sistem v zdravstvu gledamo kot celoto. Kakršnikoli predlogi, ki bi se nanašali na dvig plačnih razredov, se morajo odražati tudi pri vseh ostalih zaposlenih v zdravstvu in sociali,” je dejal.
Podobno je povedala tudi predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, ki sicer meni, da so relativno blizu dogovoru in da bodo pogajanja “v dobro vseh zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu” zaključili do konca novembra.
Pogajanja sledila oktobrskemu podpisu sporazuma
Pogajanja o tarifnem delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike so sledila podpisu stavkovnega sporazuma med vlado in Fidesom sredi oktobra. Vlada se je s sporazumom zavezala, da bo ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja oblikovala do 1. aprila prihodnje leto in ga nato do 30. junija vložila v zakonodajni postopek.
Glavna zahteva sindikata ob napovedi stavke je sicer bila izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Kot pa je Zemljič dejal ob podpisu sporazuma, v sindikatu razumejo argumente vlade, da je omenjeni sistem eden od temeljnih sistemov državotvornosti. “V tej fazi smo se morali strinjati, da izstop v pravem pomenu ni možen niti teoretično,” je dodal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje