Menu Item
Prihaja jesen, v tem času pa lahko storimo veliko, da bo naš vrt prihodnjo sezono dobro obrodil. O tem smo se pogovarjali s permakulturno načrtovalko dr. Jitko Hreščak.
Jesen na vrtu ni le čas pobiranja pridelkov. Prihajajoči tedni so ključni tudi za pripravo vrta na prihodnjo sezono. O tem, kaj lahko storimo, da bo naš vrt prihodnjo sezono obilno obrodil, smo se pogovarjali z znanstvenico, okoljevarstvenico in permakulturno načrtovalko dr. Jitko Hreščak.
Kot pravi, pri klasični obdelavi vrtov velja, da jih je jeseni po spravilu pridelka treba pognojiti in prekopati. Toda to ni najbolje, kar lahko storimo, prej obratno. “Na žalost oranje in prekopavanje tla dolgoročno slabša, pa tudi prispeva k podnebnim spremembam,” opozarja dr. Jitka Hreščak. “Pri tem ne pomaga niti dodajanje gnoja. Zato se tudi v Sloveniji vedno bolj uveljavlja sonaravna nega tal brez prekopavanja.”
Zakaj gre? “Pri klasični pripravi tal se zemlja iz leta v leto slabša, zato moramo hranila redno dodajati z gnojili. Sonaravno negovana tla pa imajo vsako leto več hranil, poleg tega so tudi primerno prhka, odlično zadržujejo vodo in imajo večjo vsebnost humusa,” opisuje permakulturna načrtovalka.
Talno življenje oziroma vsi organizmi v tleh, ki živijo v sožitju z rastlinami, imajo zelo pomembno vlogo. Zato, pravijo strokovnjaki za permakulturo, vrtov ne bi smeli prekopavati, saj s tem, ko obrnemo zemljo, na glavo obrnemo tudi življenjski prostor organizmov v tleh. Na površju zemlje namreč živijo tisti mikroorganizmi, ki za svojo rast potrebujejo svetlobo in kisik, globlje v zemlji pa tisti, ki jih svetloba lahko uniči. Več o vrtovih brez prekopavanja lahko preberete v članku Strokovnjakinja: Ne prekopavajte vrta, s tem mu celo škodite.
Talno življenje potrebuje odejo
Kot poudarja Hreščak, so ključ do rodovitnih in zdravih tal koristni mikroorganizmi oziroma talno življenje. “Talno življenje pa pozimi potrebuje odejo, še posebej v zadnjih letih, ko je premalo snega in premalo dežja. Gola zemlja se tudi čez zimo izsušuje in še hitreje prepereva zaradi močnejšega vetra,” pravi.
Kaj torej storiti? “Najhuje, kar lahko naredimo, je, da tla preobrnemo z oranjem, zalijemo z gnojem in jih potem pustimo gola. S tem ubijemo večino koristnih mikroorganizmov,” opozarja in našteje tri možnosti “odeje”, s katero lahko pred zimo prekrijemo vrt.
Prva možnost je, da jih samo prekrijemo z zastirko. To je najbolj preprosto, učinkovalo pa bo, če so tla na vašem vrtu že sicer v dobrem stanju. “Pospravimo pridelke, nato pa, ne da bi tla prekopavali, vrt pokrijemo s plastjo sena, travnega odkosa, slame, listja, sekancev ali mešanico vsega tega,” svetuje. “Spomladi boste imeli krasno prhko zemljo, v kateri mrgoli talnega življenja.”
Če tla niso v zelo dobrem stanju, kar velja za večino vrtov, pa je dobro, da talnega življenja ne spodbudimo le z zastirko, ampak tudi z dodajanjem komposta. To je druga možnost.
“Najboljši kompost je tisti, ki ga pripravimo sami iz lokalnih materialov – vrtnega rastlinskega odpada in gnoja. Tako proces kompostiranja nadzorujemo,” svetuje Hreščak. “Naš cilj je, da se v kompostu namnožijo mikroorganizmi, ki so naravno prisotni v naši okolici. Prav ti so najbolj koristni za zemljo na našem območju,” pravi in opozarja, da lahko z napačnim postopkom kompostiranja ali uporabo izključno uležanega gnoja povzročimo kemično neravnovesje v tleh, s tem pa vzgojimo napačne mikroorganizme. “Naše rastline tako ne dobijo vseh hranil, slabo prehranjene pa trpijo zaradi bolezni in škodljivcev.”
Jitka Hreščak, ki vodi tudi tečaje sonaravnega vrtnarjenja, prisega na metodo hitrega vročega kompostiranja. “Visoke temperature v kompostnem kupu uničijo bolezenske mikroorganizme in semena plevelov ter spodbudijo tiste mikroorganizme, ki naše rastline zaščitijo in prehranijo,” pojasnjuje.
Na gredo nanesemo dva do pet centimetrov debelo plast komposta, ki jo prekrijemo z zastirko, da ostane vlažna. “Če so tla zbita, je priporočljivo, da gredo pred tem prepikamo z vilami in jo privzdignemo, ne smemo pa zemlje obračati. Tako bodo mikroorganizmi iz komposta prodrli v razpoke in izboljšali tla tudi v globini,” dodaja.
Živa odeja
Tretja možnost je, da vrt prekrijemo z živo odejo. Priljubljena praksa je tako imenovano zeleno gnojenje – pri tem s setvijo določenih rastlin poskrbimo za ohranjanje in povečevanje organske snovi v tleh. Za to lahko uporabimo različne rastline oziroma mešanice.
“Septembra je še čas, da posejemo ajdo, facelijo in grško seno – ti ne preživijo zime, ampak pomrznejo in odmrejo ter tako pognojijo tla. Tako bo greda spomladi obogatena z organsko maso in pripravljena za setev,” svetuje Hreščak in dodaja, da sama za zeleno gnojenje najraje uporabi užitno rastlinje. “Na pospravljene grede lahko posejemo motovilec, špinačo, berivko, radič za rezanje, redkvice, zimsko solato …” našteva.
Kot pravi, boste zgodnje redkvice in berivko lahko pobirali še oktobra, vse ostalo pa celo zimo vse do zgodnje pomladi. Ko boste rezali pridelek, pa korenine (razen redkvice) pustite v tleh. “Vse te rastline imajo globoke korenine, okrog katerih se pospešeno množi koristno talno življenje, hkrati pa rahljajo tla. Če korenine puščamo v tleh, jim pomagamo, da bodo spomladi prhka in rodovitna, obenem pa lahko lastno zelenjavo z vrta pobiramo še celo zimo.”
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje