Menu Item
Člani parlamentarnega odbora za kulturo so na današnji seji več kot šest ur pretresali nov medijski zakon. Ker so se k razpravi na koncu prijavljali samo še poslanci SDS, je predsednica odbora iz vrst Svobode Sara Žibrat sejo prekinila. Obravnava zakona se bo po njenih besedah nadaljevala v sredo, ko bodo člani odbora po pričakovanjih glasovali o vloženih amandmajih. Opozicija je do zakona kritična in mu ostro nasprotuje. "Po današnjih razkritjih glede regulatorjev na področju medijske koncentracije je jasno, da to ni več lex Vrečko, ampak lex Golob," je dejal poslanec SDS Andrej Hoivik.
Parlamentarni odbor za kulturo je več kot šest ur obravnaval nov zakon o medijih, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko. Člani odbora na koncu niso glasovali o amandmajih, ker se je predsednica odbora iz vrst Gibanja Svoboda Sara Žibrat odločila za prekinitev seje, ki se bo po njenih besedah nadaljevala jutri. Žibrat se je za prekinitev odločila, ker so se k razpravi prijavljali samo še poslanci SDS.
Nov medijski zakon je na ministrstvu za kulturo nastajal kar dve leti in pol. V tem času je bil tudi v javni razpravi, vlada pa ga je na dopisni seji potrdila na zadnji dan lanskega leta. Odbor za kulturo bi moral zakon obravnavati že sredi marca, a se je sprejemanje zakona zavleklo za več kot mesec dni. Razlog za to so bili tudi pomisleki o novi vlogi in širokih pooblastilih agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki so se odpirali znotraj vladajoče koalicije.
Kot smo poročali na N1, pa so predsedniki vladnih strank v ponedeljek dosegli dogovor, da za presojo medijske koncentracije po novem zakonu ne bo pristojen Akos, ampak agencija za varstvo konkurence (AVK). Takšno rešitev naj bi zagovarjala zlasti največja koalicijska stranka Gibanje Svoboda na čelu s predsednikom vlade Robertom Golobom, popustiti je morala ministrica Vrečko iz vrst Levice, ki je omenjeno pristojnost v prvotnem predlogu zakona želela podeliti Akosu.
Rusjan: Za presojo koncentracije bo pristojna AVK in ne Akos
Da bo koalicija z amandmaji predlagala, da bo za presojo medijske koncentracije pristojna AVK in ne Akos, je na seji odbora potrdil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. Kot je poudaril, sta po oceni ministrstva obe agenciji primerni za presojo medijske koncentracije. “V predlogu zakona smo zapisali, da bi to izvajal Akos, v prvi verziji zakona smo imeli AVK, s poslanskimi amandmaji pa predlagamo, da bo za to pristojna AVK,” je dejal Rusjan.
Med ključnimi cilji novega zakona je izpostavil zagotavljanje pravice do celovite obveščenosti javnosti in medijske pluralnosti: “Veljavni zakon ne omogoča učinkovitega razkrivanja medijskega lastništva, ne preprečuje prekomerne koncentracije lastništva v medijih, ne pozna sodobnih oblik finančne pomoči za medije, ne ureja novih digitalnih medijskih oblik in ne zagotavlja ustreznih varovalk za preprečevanje širjenja sovražnega govora in zlorabo umetne inteligence.”
Kot je poudaril Rusjan, zakon omogoča tudi nove oblike finančnih pomoči za medije, s katerimi bo država odgovorila na krizo medijev: “Če ne bomo zagotovili ustrezne podpore, se bo kriza v medijih samo še stopnjevala. Tradicionalni mediji bodo potisnjeni na rob propada, kar bo vplivalo na novinarske redakcije in delovanje uredništev. V končni fazi pa to pomeni slabšo kakovost informacij za vse državljane, s tem pa tudi vpliv na delovanje demokracije.”
Hoivik: To ni več lex Vrečko, ampak lex Golob
Poleg dosedanjega medijskega razpisa zakon uvaja finančni podpori za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije. Med glavnimi novostmi novega zakona je Rusjan izpostavil še prenovljen razvid medijev, v katerem bodo na voljo osvežene informacije o lastništvu in državnem oglaševanju v medijih. Koalicija je z amandmajem določila, da mora biti medij, ki želi pridobiti finančno pomoč, v razvid vpisan vsaj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma razpis.
V opoziciji so do novega medijskega zakona kritični in mu nasprotujejo. “Po današnjih razkritjih glede regulatorjev na področju medijske koncentracije je jasno, da to ni več lex Vrečko, ampak lex Golob,” je poudaril poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je zaradi odsotnosti ministrice Vrečko že na začetku seje predlagal preložitev obravnave zakona.
Kot je dejal Hoivik, bi se morala Vrečko udeležiti seje odbora, ker je kot ministrica “prva odgovorna za regulacijo in pravno podlago medijev v Republiki Sloveniji”. Ob tem je sicer navedel, da je bil obveščen, da se ministrica danes vrača s službene poti v tujini, a je kljub temu izrazil pričakovanje, da se bo udeležila seje odbora.
Milosavljević: Prejel nisem niti evra honorarja ali plače
Predsednica odbora za kulturo iz vrst Gibanja Svoboda Sara Žibrat mu je odgovorila, da njegovega predloga ne bo upoštevala, ker se je seje odbora kot predstavnik ministrstva za kulturo udeležil državni sekretar Rusjan. Hoivik je v nadaljevanju seje še enkrat zahteval preložitev seje. Svoj predlog je utemeljil z navedbami, da se s prenosom pristojnosti za presojo medijske koncentracije z Akosa na AVK zakon spreminja v celoti.
“Živimo v državi, kjer se pod pretvezo javne razprave leto in pol debatira, oblikuje mnenja, plača 3.000 evrov FDV za ta zakon, najbrž kolegu iz zadnje vrste (profesorju na FDV Marku Milosavljeviću, op. a.). Ta odbor je bil že prestavljen pod krinko te regulacije AVK, pa ne zato, ker ste bili v koaliciji neusklajeni, ampak ker je to zahteval predsednik vlade. To je direkten napad na demokracijo,” je poudaril poslanec največje opozicijske stranke.
Žibrat mu je zaradi tega izrekla opomin in izrazila pričakovanje, da se bo javno opravičil Milosavljeviću. “V vaši prvi razpravi pričakujem opravičilo profesorju, ki ga tu javno nabijate,” je dejala predsednica odbora za kulturo. Milosavljević pa je pojasnil, da je FDV na zaprosilo ministrstva za kulturo sodelovala zgolj pri poglavju zakona o umetni inteligenci.
“FDV je zato prejela plačilo, ki je bilo razkrito tudi v besedilu zakona. Sam sem sodeloval izključno pri poglavju o umetni inteligenci, nisem pa zaradi tega prejel niti evra honorarja ali plače. Ob tem nisem bil seznanjen z nobenim drugim členom in poglavjem zakona, tako da se mi zmotno pripisuje vloga avtorja zakona,” je dejal medijski strokovnjak, ki je sicer kritičen do novega medijskega zakona.
“Celoten zakon mora biti napisan tako, da preprečuje zlorabe”
Milosavljević je sicer pozdravil nekatere zadnje premike v zakonu, kot so večletne sheme finančnih pomoči za medije in možnost sofinanciranja plač novinarjev, vendar pa je ob tem opozoril, da zakon potrebuje kar nekaj nujnih popravkov. V povezavi s prenosom pristojnosti za presojo koncentracije na AVK je dejal, da je bila ta sprememba narejena pozno.
“Samo dejstvo, da bo o nečem odločal AVK, še ne pomeni, da bo odločanje transparentno in ustrezno. Celoten zakon mora biti napisan tako, da preprečuje tovrstne zlorabe,” je poudaril Milosavljević. Največja težava pri novem zakonu je po njegovem mnenju v tem, da zakon sprejema obstoječe stanje na medijskem trgu.
“V Sloveniji imamo izjemno visoko stopnjo koncentracije, ki marsikdaj tudi s strani regulatorjev sploh ni bila problematizirana. Na določenih upoštevnih trgih je ta koncentracija izredno velika in je popolnoma v nasprotju s kakršnimikoli pravili o varstvu konkurence. Z zakonom pa ni predvidena nobena možnost tovrstnih pregledov, kot je to mogoče po pravu EU. To se mi zdi nekoliko pomanjkljivo,” je dejal Milosavljević.
V zakonu po njegovih besedah prav tako niso natančno določena merila za državno oglaševanje v medijih. “Manjka tudi ureditev državnega lastništva medijem. Za medije v državni lasti, kot je Siol, v osnovi nimamo zagotovljene ustrezne neodvisnosti po zgledu STA in RTV Slovenija. Prav tako v zakonu ni varovalk, če se neka vlada spomni in naredi novo komercialno televizijo prek Telekoma, kot je Planet TV,” je poudaril profesor na FDV.
Bašić Hrvatin: Ta zakon pripeljite do “srečnega konca” oziroma potrditve
Strokovnjakinja za medije Sandra Bašić Hrvatin pa je vladajoče pozvala, naj nov zakon pripeljejo do “srečnega konca” oziroma potrditve v državnem zboru. “V 25 letih vam je uspelo zakon o medijih pripeljati najdlje v parlamentarni proceduri. Zakon o medijih je bil doslej najmanj štirikrat v parlamentu in vedno se je sprejemanje tega zakona ustavilo zaradi enakih ali podobnih argumentov, kot smo jih slišali v razpravi,” je povedala Bašič Hrvatin.
Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Gašper Andrinek pa je poudaril, da v društvu pozdravljajo finančne pomoči medijem, ki bodo usmerjene v ohranjanje novinarskih delovnih mest. “Za večjo predvidljivost pa predlagamo tudi, da se v zakon zapiše, da se za pomoči medijem namenijo proračunska sredstva v višini 15 odstotkov višine letno zbranega RTV-prispevka,” je dejal Andrinek.
Finančne pomoči medijem pa bodo po njegovih besedah uspešne samo v primeru, če bodo pogoji za njihovo pridobitev jasni in nediskriminatorni, če bodo večletne in če bodo oblikovane tako, da bodo dosegle pravi cilj. “Ta cilj pa ne more biti potuha za hitro kovanje dobičkov nestrateških medijskih lastnikov in nagrajevanje politično všečnih medijev ene ali druge strani,” je med drugim opozoril predsednik DNS.
Milosavljević je med drugim opozoril na to, da nov zakon ne ščiti slovenske glasbe in domačih izvajalcev: “Menda je v tem parlamentu veliko domoljubov, ampak nikogar še nisem slišal, da bi opozoril na to, da je zakon trenutno napisan tako, da lahko slovenska glasba izgine iz večine radijskih postaj. Izjema bodo tiste radijske postaje, ki vrtijo slovensko narodnozabavno in pop glasbo, preostale pa se bodo verjetno usmerile v tematske programe, da jim ne bo treba vrteti slovenske glasbe.”
“Nemogoče je, da bo o sovražnem govoru odločala neka skupina ljudi”
Njegova omemba domoljubov je zmotila Hoivika, ki je pri predsednici odbora protestiral, češ da je bil Milosavljević žaljiv. “Gospod je s temi besedami užalil vse tako zvane domoljube. In ja, domoljubska stranka SDS je vložila amandma, kjer piše, da mora delež slovenske glasbe obsegati najmanj 20 odstotkov časovnega obsega, predvajanega v dnevnem oddajnem času posameznega radijskega in televizijskega programa med 6. in 22. uro,” je dejal poslanec SDS.
Ob tem je dodal, da se Milosavljeviću ne bo opravičil, ker je dejal samo to, da je FDV sodelovala pri pisanju zakona in da eden od piscev sedi v zadnji vrsti. Predsednico odbora je pozval, naj opozori vse goste, da niso žaljivi, saj bodo po novem zakonu o medijih v tem primeru sankcionirani z globo. Žibrat mu je odgovorila, da v Milosavljevićevih izjavah ni zaznala sovražnega govora ali pozivanja k nasilju.
Poslanci opozicije so v razpravi opozarjali predvsem na spornost zakonskih določb, ki govorijo o sankcioniranju prepovedi spodbujanja sovraštva in sovražnega govora v medijih z možnostjo izrekanja glob. “Ko oblast arbitrarno odloča, kaj je zanjo sovražni govor, skoraj praviloma sledi ruski scenarij pogroma nad svobodo govora,” je opozorila poslanka NSi Iva Dimic.
Da so rešitve v zakonu slabe in da predstavljajo korak nazaj, se je strinjala tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert: “Mislim, da je slabo, če gledamo rešitve ali predlagamo stvari iz strahu, da bo prišlo do sovražnega govora. Ker v družbi ni jasne razmejitve, kaj je sovražni govor, ga je nemogoče opredeliti in še toliko bolj nemogoče je, da bo o tem odločala neka skupina ljudi.”
“Kaj je narobe s tem, če sta za te kršitve predvideni sankcija in globa?”
Po zakonu bosta za nadzor nad izvajanjem prepovedi sovražnega govora pristojna inšpektorat za medije in Akos. “Kaj je narobe s tem, če sta za te kršitve predvideni sankcija in globa? Ali kdo nasprotuje temu, da se prepoveduje spodbujanje nasilja in sovraštva ter ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj v medijih? Tega ne razumem,” je dejala poslanka Levice Tatjana Greif.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je opozorila, da so finančne spodbude za digitalizacijo medijev vprašljive, ker so praktično vsi slovenski mediji danes že dostopni prek spleta in v digitalni obliki: “Upravičeno se sprašujemo, komu je še treba pomagati, da do tega pride? Raznim tajkunom, ki so poleg gradbeništva in česa drugega postali še lastniki medijev in so zdaj še malo medijski tajkuni?”
Njen poslanski kolega Andrej Poglajen pa je ocenil, da bo vlada s tem zakonom medije do naslednjih parlamentarnih volitev držala v šah-mat poziciji. “Tega se koalicija tudi zaveda, zato ste tudi toliko časa čakali z vložitvijo tega zakona. Govorimo o zakonu, s katerim vladna večina nekako obglavlja še tisti del tiska oziroma tisti del dostopa do informacij, ki je bil resnično objektiven in ki je imel možnost širjenja objektivnega mnenja,” je poudaril poslanec SDS.
Opozicijski poslanci so v razpravi problematizirali tudi to, da zakon posega v dejavnost spletnih vplivnežev. Poudarjali so tudi, da je koalicija z amandmaji upoštevala samo manjši del pomislekov zakonodajno-pravne službe državnega zbora (ZPS). Predstavnica ZPS Sonja Bien Karlovšek je povedala, da njihove pripombe, še zlasti tiste, ki opozarjajo na možne neskladnosti zakona z ustavo, niso bile upoštevane.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje