Menu Item
Vsaj 12.000 nerešenih zadev, očitki o "drugem izbrisu", hišne preiskave zaradi zadrževanja vlog, predkazenski postopek zaradi suma podkupovanja in žaljive obdolžitve, odhodi več kot tretjine zaposlenih. Kaj je narobe na oddelku za tujce na ljubljanski upravni enoti?
Razmere na oddelku za tujce na ljubljanski upravni enoti niso dobre. Zaposleni so preobremenjeni, saj ne uspejo rešiti toliko vlog, kot jih prejmejo. Mnogi usposobljeni referenti in svetovalci so odšli, po neuradnih podatkih tudi zaradi slabih odnosov, novo zaposleni pa potrebujejo več mesecev, da se priučijo zahtevnega dela. Policija pa preverja očitke zoper zaposlene zaradi nevestnega dela in prejemanja podkupnin.
Nekateri postopki trajajo tako dolgo, da imajo tujci v Sloveniji velike težave. “Preden je vloga razrešena, osebo obvestijo, da ji je poteklo dovoljenje za prebivanje, in ji povedo, da je pri nas nezakonito. Imamo primere, ko so ti ljudje v Sloveniji že deset let, tukaj imajo službe in družine,” je prejšnji teden na okrogli mizi dejal predstavnik delavske svetovalnice Goran Lukić. Med čakanjem na odločitev so mnogi tujci dejansko izbrisani, je nedavno v Delu zapisal nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.
Kaj se dogaja?
Na oddelku za tujce že dolgo časa ne uspejo rešiti vseh vlog, ki jih prejmejo. Zaposlenih je pač veliko premalo, pravijo v Delavski svetovalnici. Od leta 2018 je na tem oddelku delalo med 24 in 30 ljudi, potrebovali pa bi jih 40, ocenjuje Elmir Ćemirović, ki se na Delavski svetovalnici najbolj intenzivno ukvarja z birokratskimi postopki, skozi katere morajo tujci v Sloveniji.
V zadnjih letih so na oddelku za tujce prejeli med 23.184 in 26.645 vlog na leto, rešiti pa so jih uspeli med 20.041 in 24.117. Število nerešenih zadev se je od leta 2018 do 2021 povečalo iz 6.698 na 14.867. Trenutno je na oddelku približno 12.000 nerešenih, pravijo na upravni enoti. Vendar nekateri kritiki vodstva upravne enote dvomijo, da se število nerešenih res zmanjšuje. Po nekaterih neuradnih informacijah je nerešenih okoli 15.000 zadev, dodatnih več tisoč pa jih po teh informacijah še ni dodeljenih.
Policija preiskuje zadrževanje vlog
Inšpektorat za javni sektor je lani spomladi v rednem nadzoru ugotovil, da je imela ena od zaposlenih na upravni enoti pri sebi več kot leto dni 539 vlog, ki niso bile pregledane in dodeljene v reševanje pristojnim uradnim osebam. Najstarejše nedodeljene vloge so bile iz maja 2019. Zadrževala naj bi tudi več kot leto dni stare vloge za sprejem v slovensko državljanstvo.
“Kadar se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih,” pojasnjujejo na inšpektoratu. Prepričani so, da bi to zaposlena morala vedeti in da je zavestno kršila zakon. Sum kaznivega dejanja nevestnega dela so prijavili policiji. Tam so nam potrdili, da so 17. marca letos opravili hišne preiskave glede suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki ga je osumljena ena fizična oseba.
Koliko zaposlenih manjka?
Septembra 2019 je načelnik upravne enote postal Bojan Babič. “Po njegovem prihodu se je pričelo z reorganizacijo dela v luči povečane učinkovitosti,” so nam odgovorili z upravne enote. Po podatkih, ki so nam jih poslali od tam, pa produktivnost zaposlenih nikoli ni bila problem. Babičev cilj je bil, da bi zaposleni rešil povprečno 800 zadev na leto. V letih 2018 in 2019 so to številko na oddelku za tujce zlahka presegli. Naslednje leto je nato produktivnost, kljub ukrepom za njeno povečanje, padla, a na upravni enoti pravijo, da je to zaradi covida-19. “Povprečno je bilo v času epidemije odsotna tretjina zaposlenih,” so nam sporočili.
Če ne bi bilo bolniških odsotnosti, bi moralo biti glede na pričakovano produktivnost na oddelku za tujce zaposlenih okoli 30 oseb. S tem bi glede na podatke upravne enote zmogli sproti rešiti vse prejete zadeve. Za odpravo zaostankov bi začasno potrebovali še 15 zaposlenih.
Trenutno je tam 30 zaposlenih, a trije bodo kmalu odšli, saj so že podali odpoved. S tem bo skupno število zaposlenih, ki so odšli v zadnjem letu dni, naraslo na 11. Pred kratkim so sicer zaposlili devet novih sodelavcev, vendar ti pri svojem delu še niso povsem suvereni. Uvajalno obdobje na tem oddelku traja tri do štiri mesece, pravijo na upravni enoti.
Množični odhodi so se začeli po sredini lanskega leta, ko sta začela veljati nov zakon o tujcih in nov zakon o prijavi prebivališča. Tujci od takrat težje dokažejo, da izpolnjujejo pogoje za prijavo prebivališča, zaposleni na upravni enoti pa te pogoje težje preverijo.
Nezadovoljni zaposleni
Vsi, s katerimi smo govorili, se strinjajo, da je sprememba zakonodaje in drugih predpisov eden od razlogov, da zaposleni odhajajo. Strinjajo se tudi, da to ni edini razlog. Ne strinjajo pa se, kateri so drugi razlogi.
Na upravni enoti pravijo, da so zaposleni odšli na ministrstva. Tam imajo namreč možnost višjega naziva, možnost kariernega napredovanja, ni pa stresnega dela s strankami, pojasnjujejo na upravni enoti. Po njihovih besedah je delo na Oddelku za tujce stresno, ker naj bi stranke in njihovi pooblaščenci izvajali pritisk na zaposlene z zahtevami za pojasnila o statusu njihovih zadev. “Zaradi prepogostih klicev in ostalih zahtev po elektronski poti vsak sodelavec na dan porabi tudi več ur za pojasnila, pri čemer v tem času ne more reševati vlog,” so zapisali februarja letos. Takrat so namreč odgovorili na poziv Delavske svetovalnice, naj Babič in minister za javno upravo Boštjan Koritnik odstopita zaradi slabih razmer na ljubljanski upravni enoti.
Na Delavski svetovalnici, ki jo mnogi tujci pooblastijo za urejanje birokratskih zadev, trdijo drugače. Po njihovem prepričanju se je nezadovoljstvo zaposlenih na oddelku za tujce povečalo zaradi ukrepov, ki jih je uvedlo vodstvo upravne enote. Eden od teh ukrepov je bil, da so onemogočili telefonski stik med zaposlenimi na oddelku in strankami oziroma njihovimi pooblaščenci. Drug takšen ukrep naj bi bil strožji nadzor nad zaposlenimi. Njihovi nadrejeni naj bi namreč začeli pogosteje prerazporejati zadeve med zaposlenimi ter od njih zahtevati, da popravljajo svoje odločitve. To naj bi ustvarilo ozračje nezaupanja na oddelku, pravijo v Delavski svetovalnici.
“Zaposlijo se v trgovinah”
Podobno trdi predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk. “Jasno je, da je tam ljudi premalo in da so slabo plačani, a zagotovo ne bi bilo toliko odhodov, če bi bil oddelek bolje voden,” pravi.
Po Verkovih informacijah je nekaj nekdanjih zaposlenih res odšlo v službe na ministrstvih, vendar ne vsi. “Na ministrstvo so šli tisti, ki imajo sedmo stopnjo izobrazbe,” pravi. Na upravni enoti pa je (bilo) tudi veliko izkušenih referentov, ki imajo srednješolsko izobrazbo. “Ti so odšli delat v trgovine. S tem so pobegnili pred slabimi odnosi, pa še plačo imajo višjo,” je povedal.
Na upravni enoti so pojasnili, da so način dela spremenili, ker so zaposleni bolj produktivni, če niso neprestano na voljo za pojasnila strank in njihovih pooblaščencev. Klic stranke traja povprečno 7 minut, vsak dan pa je bilo klicev in elektronskih toliko, da bi lahko svetovalci cel delovnik odgovarjali nanje, so razložili. Prerazporejanje zadev pa je namenjeno enakomernejši obremenitvi zaposlenih, so dodali.
Sum podkupnin
Pomanjkanje kadra in sumi kaznivih dejanj zaradi zlorab položaja oziroma nevestnega dela pa po nekaterih informacijah niso edine težave oddelka za tujce. Policija je namreč prejela tudi prijavo sumov kaznivih dejanj dajanja podkupnine, jemanja podkupnine in žaljive obdolžitve. Na podlagi te prijave policisti vodijo predkazenske postopke.
Več informacij na policiji ne razkrivajo. Zaenkrat tako ni znano, kdo naj bi dajal in kdo prejemal podkupnine ter kdo je sum teh dejanj prijavil. Tudi na upravni enoti zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov na naša vprašanja niso odgovorili. S tem argumentom so zavrnili tudi odgovor na vprašanje, ali imajo domnevne podkupnine kakšno povezavo z razmerami na oddelku za tujce.
O policijskih postopkih je sicer prvo poročalo Delo. Pri tem so navedli, da naj bi nekateri posredniki od tujcev za pomoč urejanje papirjev zahtevali visoke zneske, in sicer od 300 do 1500 evrov. Po informacijah Dela so to slovenski delodajalci tujih delavcev in nekateri posamezniki, omenili pa so tudi Delavsko svetovalnico.
Te obtožbe zoper Delavsko svetovalnico izhajajo iz več let starih anonimnih pisem, katerih vsebina je bila prvič objavljena v Delovem članku prejšnji teden. V Delavski svetovalnici so očitke ostro zavrnili. Poudarili so, da so prav njihovi predstavniki pred leti opozarjali na podjetja, ki delavcem zaračunavajo visoke neupravičene “stroške urejanja papirjev”. Poudarili so, da so v zvezi s tem razkrili tudi podjetje, ki je lastniško povezano z Delom.
V Delavski svetovalnici menijo, da je javna objava očitkov zoper njih povezana z njihovim opozarjanjem na slabe razmere na ljubljanski upravni enoti. “Vemo, kdo je naokoli govoril o tem, da “obstaja sum”, da naj bi uslužbenci oddelka za tujce jemali “provizije” z naše strani za reševanje »naših« zadev. To je naokoli govoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik,” so zapisali.
Koritnik je to odločno zanikal. “Minister nikakor ni širil informacij o tem, da naj bi katerakoli konkretna pravna ali fizična oseba plačevala provizije uslužbencem Upravne enote Ljubljana. Če bi karkoli o tem vedel, bi to najprej sporočil Policiji, ki zadevo preiskuje,” so nam odgovorili z ministrstva.
