Predstojniki več neodvisnih nadzornih institucij so pristopili k oblikovanju izjave za javnost, v kateri izražajo zaskrbljenost nad vse pogostejšimi pritiski politike na njihove institucije, in pozivajo h krepitvi demokracije v državi. Ob tem odločno zanikajo, da bi bile razlog za izjavo kakršnekoli politične ambicije ali da bi šlo celo za zametke politične stranke.
“Botrstva izjave si nikakor ne morem lastiti,” nam je dejal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Pri oblikovanju dokumenta, v katerem izražajo zaskrbljenost nad vse pogostejšimi pritiski politike na nadzornike oblasti ter pozivajo h krepitvi demokracije v državi, so namreč sodelovali predstojniki več neodvisnih nadzornih institucij: poleg Vesela tudi predsednik KPK, informacijska pooblaščenka, varuh človekovih pravic …
Izjava, ki je še pred dokončnim oblikovanjem prišla v javnost – prvi jo je objavil portal Siol.net, temelji na dobro leto starem odprtem pismu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik zakonodajni in izvršni veji oblasti. V njem je izpostavila, da je Slovenija pri zagotavljanju pravice do zasebnosti med epidemijo stopila korak nazaj. Opozorila je, da država ustavnih pravic ter samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki bdijo nad njimi, ne more in ne sme dojemati kot nujno zlo, temveč kot civilizacijsko pridobitev.
Pobudniki: Treba je umiriti razmere
“Nadzorniki oblasti pomenijo trdno in močno državo, kar je osnova za zagotavljanje uspešnega družbenega razvoja,” lahko preberemo v tokratni izjavi. Njeni pobudniki so poudarili, da so odločitve, ki jih sprejemajo neodvisne nadzorne institucije, argumentirane in pravno podprte, zato je njihovo pavšalno zavračanje ali neupoštevanje, prav tako pa tudi očitanje političnega delovanja, izrazito neodgovorno ravnanje. Še toliko bolj, če je pospremljeno z nedostojno kulturo javnega izražanja mnenj.
“Ob prihajajoči obletnici dneva državnosti javno pozivamo celoten politični prostor, da sledi že doseženim vrednotam in težnjam k razvoju demokracije v Republiki Sloveniji. Treba je umiriti razmere in zagotavljati spoštovanje do institucij, ki predstavljajo imunski sistem države,” še lahko preberemo v izjavi.
Vesel: Javni diskurz je zašel v slepo ulico
Tomaž Vesel je poziv ocenil kot potreben, saj je javni diskurz zašel v slepo ulico, na koncu katere je prepad. Navedbe v izjavi so po njegovih besedah namenjene celotni politiki, saj napadi na neodvisne nadzorne institucije letijo tako z desne kot z leve, res pa je, da so od vladajočih še zlasti grobi.
“Gre za zavzemanje za temeljne človekove pravice in poziv k medsebojnemu spoštovanju ter kulturi dialoga,” je svoje strinjanje z izjavo utemeljila Mojca Prelesnik. Po njenem prepričanju prav opozarjanje na nujnost spoštovanja temeljnih človekovih pravic in krepitev pravne države pomenita osnovno poslanstvo samostojnih in neodvisnih državnih organov. “Zato so napadi nanje zaradi njihovih strokovnih mnenj in odločitev nedopustni in so daleč od pričakovane kulture dialoga,” je dodala informacijska pooblaščenka.
Če ta vest drži, smo priča eni največjih zlorab državnih institucij v politične namene v zadnjih 30 letih. Besedilo spominja na nekdanje pamflete GŠ JLA, v katerih so obsojali “napade na JLA in socializem” ter trdili, da jih nihče ne sme kritizirati. https://t.co/xGAB0LW2En
— Janez Janša (@JJansaSDS) June 8, 2021
Prav tako izjavo podpira komisija za preprečevanje korupcije; ocenjuje jo kot klic k oblikovanju razmer, ki bodo omogočale učinkovito delovanje neodvisnih državnih organov. V komisiji so spomnili, da je takšno stališče vsebovalo že njihovo majsko obvestilo javnosti, v katerem so zapisali, da svoje delo opravljajo profesionalno in da kakršnekoli pritiske nanj zavračajo.
Ustavno sodišče se izjavi ne bo pridružilo
Ker je bil dokument javno objavljen, še preden so ga njegovi ustvarjalci podpisali, ti potrebe, da bi se ga podpisalo zdaj, ne vidijo. “Kot že tolikokrat doslej pa želim tudi ob tej priložnosti opozoriti na kulturo strpnosti, sprejemanja, vključevanja in kulturo medsebojne – dostojne komunikacije. Da ne bi zašli še v krizo vrednot, sta na vseh področjih nujna aktivna dvosmerna komunikacija in dialog, ki ga močno pogrešam,” je poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina. Meni namreč, da je le z dialogom mogoče doseči dogovore in preseči konflikte in nestrpnost.
“Nobena kriza ne sme in ne more biti opravičilo za arbitrarno sprejemanje odločitev ali posege vanje s pozicije moči,” je ocenil Svetina in dodal, da so za delovanje demokratične države in družbe neodvisne državne institucije izjemno pomembne.
Z izjavo je seznanjeno tudi ustavno sodišče, kot je poudaril njegov generalni sekretar Sebastian Nerad, pa predsednik sodišča Rajko Knez pri njenem oblikovanju ni sodeloval. “Tej ali podobni izjavi se ustavno sodišče ne bo pridružilo,” je izpostavil. Razlogov za takšno stališče nam ni navedel.
Gre za strokovna opozorila in ne za zametek stranke
Ob pozivu predstojnikov neodvisnih nadzornih institucij so se na družbenih omrežjih pojavili namigi, da bi bil lahko osrednji razlog za njegovo oblikovanje politične ambicije katerega od avtorjev; manjkala niso niti ugibanja o morebitnih zametkih politične stranke. Razlog za takšna razmišljanja so vse številnejša namigovanja, da se namerava Tomaž Vesel podati v politiko, česar v nedavnem nastopu na TVS tudi sam ni izključil. Vesel kakršnokoli politično ozadje izjave o pritiskih politike na neodvisne nadzorne institucije zanika.
Vesel se je odločil s podpisi direktorjev nekaterih državnih inštitucij zavarovati svojo popoldansko neprofitno dejavnost,ki mu prinese 200k EUR/leto.Tokrat celo osamosvojiteljev ne pošilja na smetišče zgodovine,ampak želi 30 letnico izkoristiti za zavarovanje pridobljenih pravic
— Aleš Hojs (@aleshojs) June 8, 2021
“Gre za strokovna opozorila in ne za morebitno prepoznavo, kot pravite, ’zametka politične stranke’,” nam je odgovorila Prelesnik. Ob tem je dodala, da sama o vstopu v politiko zaenkrat ne razmišlja. Tudi v komisiji za preprečevanje korupcije poudarjajo, da mora biti delovanje neodvisnih državnih organov absolutno apolitično, zato bi bila uporaba izjave za kakršenkoli drug namen kot za poziv k spoštovanju njihovih odločitev neprimerna. “Glede raznoraznih špekulacij o mojem morebitnem političnem udejstvovanju sporočam, da sem 24. februarja 2019 nastopil šestletni mandat varuha človekovih pravic, ki sem mu stoodstotno predan, in se s takšnimi idejami ne ukvarjam,” pa je poudaril Peter Svetina.
