Menu Item
Zbornica zdravstvene nege je pripravila predlog prenovljenih kadrovskih standardov v zdravstveni negi v Sloveniji, o katerih že tečejo pogovori z resornim ministrstvom. Predsednica zbornice Monika Ažman opozarja, da v zdravstveni negi že zdaj manjka ogromno kadra in da dovolj varne in kakovostne zdravstvene nege ne bodo več mogli zagotavljati.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije so kot predstavniki stroke pripravili predlog kadrovskih standardov in normativov ter izračune, koliko denarja ter dodatnega kadra bi v Sloveniji potrebovali za njihovo uresničitev.
Pogovori z ministrstvom za zdravje na to temo potekajo. Nazadnje so se dogovorili, da bodo pripravili oceno, v kakšnem času bo treba ta kadrovski primanjkljaj zapolniti, je pojasnila predsednica zbornice Monika Ažman za STA.
Predsednica zbornice opozarja na hudo podhranjenost zdravstvene nege v Sloveniji. Da je treba kadrovske standarde dvigniti, v zbornici in sindikatih opozarjajo že leta. Ob tem je spomnila, da skoraj 20 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi, ki so odšli, v zdravstvenih zavodih niso nadomestili, a vseeno dobijo plačilo od ZZZS za te kadre.
“Že zadnjih 30 let razpravljamo o tem, ali v Sloveniji res primanjkuje medicinskih sester. Prepričevali so nas celo, da nas je preveč. Medicinske sestre smo se morale ves čas zagovarjati. Izračuni, ki jih pripravljamo za kadrovske standarde in normative, pa potrjujejo, da je zdravstvena nega vsa leta zaostajala, da ni bilo sistemskega pristopa in posluha za vsa naša opozorila,” je dejala Ažman.
Stavke ni mogoče izključiti
Število kadra zdravstvene nege v Sloveniji je, kakršno je, tudi možnosti povečanja vpisa na fakultete so omejene, je poudarila predsednica zbornice zdravstvene nege. Opozorila je, da naša država zaradi staranja populacije preprosto ne more biti samooskrbna pri zagotavljanju kadra.
Slovenija pa je zadnjih 30 let zanemarjala tudi uvoz negovalnega kadra. Kot je nanizala predsednica zbornice, podatki OECD kažejo, da države uvozijo v povprečju 17,3 odstotka zdravnikov in 5,9 odstotka medicinskih sester. Slovensko povprečje uvoza zdravnikov pa je 17 odstotkov, medtem ko uvozimo komaj 0,4 odstotka medicinskih sester.
V bivši državi se je po besedah predsednice zbornice več bolnišnic, tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana, “odprlo z uvozom kadra z Balkana”. “Te migracije z juga na sever še vedno obstajajo, a obvozijo Slovenijo, ker jim nimamo kaj ponuditi,” meni Monika Ažman. Da bi ta trend obrnili, bo treba negovalne poklice v zdravstveni negi narediti cenjene. To pa bo možno le, če bodo ustrezno plačani, je dodala.
Če v politiki še naprej ne bo primernega posluha za problematiko, ni mogoče izključiti niti stavke, pravi predsednica zbornice. Poudarila je, da zbornica kot regulatorni in strokovni organ v zdravstveni negi ne more nagovarjati k stavki. “A če se bodo začele kakšne aktivnosti, jih bomo v stroki podprli, zlasti ker enostavno ne bomo več mogli zagotavljati dovolj varne in kakovostne zdravstvene nege,” je pojasnila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!