Menu Item
Pomanjkanje zdravil lahko vedno bolj pogosto občutimo na lastni koži. Alergiki, ki jim zdravniki predpisujejo zdravilo Claritine na recept, lahko zaradi motenj v preskrbi do tega zdravila pridejo samo samoplačniško. A v škatli, ki je na voljo brez recepta, je 20 tablet manj. Prav tako je pošlo zdravilo Flonidan, ki vsebuje enako učinkovino kot Claritine. Pacientu tako ne preostane nič drugega, kot da se vrne k zdravniku po nov recept ali pa se odloči za nakup manjše škatlice.
Med alergiki zelo pogosto uporabljene tablete Claritine 10 mg že od začetka maja niso na voljo, saj jih Bayer – imetnik dovoljenja za promet – ne uspe zagotoviti.
S težavo se je soočila tudi naša bralka, ki zaradi alergij to zdravilo na recept uporablja že več let. Ob prihodu v lekarno so jo obvestili, da recepta ne bo mogla izkoristiti zaradi težav z dobavo, da pa lahko kupi zdravilo Claritine S 10 mg, ki je na voljo brez recepta. Za škatlico, ki vsebuje 10 tablet, je odštela 7,69 evra.
Na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) so poudarili, da je zdravilo Claritine 10 mg (30 tablet) razvrščeno na listo ZZZS in je tako na voljo na zdravniški recept. Od verzije, ki jo lahko kupimo brez recepta, se razlikuje zaradi drugačnega režima predpisovanja oziroma izdaje.
Namesto zdravila Claritine bi bralka v teoriji lahko dobila zdravilo Flonidan, ki se prav tako izdaja na recept in vsebuje enako učinkovino loratadin. Ker ga proizvaja in trži drugo podjetje, ga je ZZZS razvrstil v skupino medsebojnih zamenljivih zdravil. A v praksi bi bilo to nemogoče, saj je zaradi motnje v preskrbi zdravila Claritine na recept pošlo tudi zdravilo Flonidan.
Na JAZMP poudarjajo, da so na recept sicer na voljo še številna druga zdravila za lajšanje zdravil, ki pa vsebujejo druge učinkovine z zelo podobnim delovanjem, npr. desloratadin ali feksofenadin.
V Lekarni Ljubljana so potrdili nedobavljivost zdravila Claritine 10 mg (30 tablet), ki ga izdajajo na zdravniški recept. Predviden prihod zdravila nazaj na trg je šele v začetku septembra. Za Flonidan, ki lahko nadomesti Claritine, pa je predviden prihod na trg v sredini julija.
Pacientu v tej situaciji tako ne preostane drugega, kot da se ponovno obrne na osebnega zdravnika in prosi za drugo primerno zdravilo na recept ali pa se odloči za nakup Claritine škatlice z 10 tabletami.
Pred dvema tednoma smo poročali o pomanjkanju antibiotikov. Takrat je družinski zdravnik iz ZD Kamnik Rok Ravnikar poudaril, da so situacije, v katerih se pacienti k zdravnikom vračajo po nov recept, nerodne. “Dvojna pot za pacienta in dvojno delo za nas,” je ponazoril in dodal, da je najslabše, da gre pacient iz lekarne brez zdravila, ki ga potrebuje.
Podatke o motnjah v preskrbi lahko spremljate na spletni strani JAZMP, kjer objavljajo aktualni seznam zdravil na trgu.
Vlada nad pomanjkanje s predlogom zakona
Vlada je v četrtek sprejela predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili.
Temeljni namen zakona je začasno urediti problematiko nabave zdravil po postopkih javnega naročanja in odpraviti problematiko hkratnega spoštovanja področnih predpisov in predpisov s področja javnega naročanja s strani javnih lekarniških zavodov.
Zaradi strogih formalnih in postopkovnih zahtev, ki jih določa zakon o javnem naročanju, so oddana javna naročila zdravil pogosto zelo kompleksna in tudi neuspešna, kar vpliva na dostopnost zdravil v lekarnah in bolnišnicah.
Lekarniška zbornica Slovenije že dolgo opozarja na nezdružljivost zakona o lekarniški dejavnosti in zakona o zdravilih z zakonodajo, ki ureja javno naročanje. Javnost oz. bolniki po navedbah zbornice tega do danes niso občutili zgolj zato, ker so javni zavodi zavestno kršili določila zakona o javnem naročanju, da so bolnikom pravočasno priskrbeli vsa zdravila.
Obstoječi zakon o javnem naročanju namreč določa, da imajo lahko javni lekarniški zavodi samo enega cenovno najbolj ugodnega dobavitelja, kar pa po mnenju zbornice ni mogoče, saj tudi veletrgovci s polnim obsegom ne zagotavljajo vedno vseh zdravil. Zavodi bi tako morali imeti vsaj dva dobavitelja za isto zdravilo.
Predlog novega zakona naj bi namreč uvedel izjemo od javnega naročanja, in sicer se zakon o javnem naročanju ne bi uporabljal “za javna naročila zdravil, ki se v skladu z zakonom o zdravilih štejejo kot zdravila na trgu v Sloveniji, in jih v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, oddajajo javni lekarniški zavodi”, je navedeno med ključnimi zakonskimi rešitvami.
Hkrati je namen predloga zakona zagotoviti, da se pri izbiri dobaviteljev zdravil spoštujejo določena temeljna načela ter da se zagotavlja transparentnost nakupa zdravil.
Z vidika zagotavljanja transparentnosti predlog zakona tako ureja obveznost javnih lekarniških zavodov, da so pri naročilih zdravil, ki se po zakonodaji štejejo kot zdravila na trgu v Sloveniji, dolžni upoštevati prepoved omejevanja konkurence, prepoved diskriminacije in načelo transparentnosti. Naročnik mora za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo dobavitelja, predmeta, vrste predmeta in vrednosti naročila brez DDV, ter o naročilih v preteklem letu podatke objaviti na svoji spletni strani, je še našteto v povzetku zakonskih rešitev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje