Pomemben preboj slovenskih kirurgov

Stimulacija podjezičnega živca je kirurška metoda zdravljenja obstruktivne spalne apneje, ki se kaže z glasnim smrčanjem, prekinitvami dihanja, slabo kakovostjo spanja in prekomerno dnevno zaspanostjo. Nezdravljena bolezen pomembno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, možgansko kap, prometne nesreče in prezgodnjo smrt, je pojasnila vodja oddelka za motnje dihanja med spanjem na Univerzitetni kliniki Golnik Kristina Ziherl.

Največ bolnikov zdravijo s CPAP-terapijo, to je z medicinsko napravo, ki z neprekinjenim pozitivnim tlakom zraka ohranja dihalne poti odprte. Omenjena terapija je zelo učinkovita, vendar je nekateri bolniki ne prenašajo. Pri nekaterih lahko obstruktivno spalno apnejo stabilizirajo s spalno opornico in kirurškimi posegi v žrelu ali obraznem skeletu, vendar te metode niso primerne ali uspešne pri vseh.

"Tako ostaja skupina bolnikov, ki jih z dosedanjimi metodami zdravljenja ne moremo zdraviti, zato je pomembno, da lahko nekaterim tem bolnikom ponudimo novo, sodobno, obliko zdravljenja," je poudarila Ziherl.

Maksilofacialni kirurg iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Luka Prodnik je pojasnil, da se pri metodi stimulacije podjezičnega možganskega živca bolniku v bližino živca vgradi stimulator, ki ga bolnik pred spanjem sam vklopi in ki med spanjem z blago električno stimulacijo aktivira mišice jezika. S tem preprečuje zaporo zgornjih dihalnih poti, kar je glavni vzrok za nastanek obstruktivnih apnej.

Za dosežkom 17 let skupnega dela

Metoda je že uveljavljena predvsem v ZDA in nekaterih zahodnoevropskih zdravstvenih sistemih kot učinkovita terapevtska možnost za skrbno izbrane bolnike. Uvedba metode v Sloveniji pa temelji na več kot 17-letnem sodelovanju laboratorija za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana.

Novembra lani so uspešno vgradili stimulatorje prvim petim bolnikom. S tem se Slovenija, kot je poudarila Ziherl, pridružuje državam z najsodobnejšimi, visoko specializiranimi oblikami zdravljenja bolnikov z obstruktivno spalno apnejo, pri katerih standardne metode zdravljenja niso bile uspešne ali niso sprejemljive.

"Za bolnike to pomeni novo, učinkovito terapevtsko možnost, za zdravstveni sistem pa dokaz, da je z dolgoročnim, interdisciplinarnim sodelovanjem možno uvajati tudi najbolj zahtevne in sodobne oblike zdravljenja na nacionalni ravni," je izpostavila Ziherl.

Metoda je primerna za bolnike, mlajše od 60 let in z indeksom telesne mase pod 35, ki nimajo pomembnejših pridruženih bolezni. Ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 9.000 bolnikov z obstruktivno spalno apnejo zdravljenih s CPAP-terapijo, od tega so za stimulacijo podjezičnega živca primerni približno trije odstotki bolnikov.

Primernost za poseg presoja multidisciplinarni konzilij, ki vključuje pulmologe, otorinolaringologe in maksilofacialne kirurge. Kot je izpostavila Ziherl, je pravilna izbira bolnikov ključna za uspeh posega, ki je uspešen okoli 70-odstotno. Zdravljenje velja za varno, resni zapleti so redki, možni pa so prehodni stranski učinki.

Zdravljenje velja za varno, resni zapleti so redki, možni pa so prehodni stranski učinki. Poseg je, kot je povedal Prodnik, srednje zahteven, traja približno dve uri, pomembno pa je, da je izpeljan pravilno.

Pri uvedbi nove metode v Sloveniji sta sodelovala tudi dva maksilofacialna kirurga, ki odhajata iz UKC Ljubljana. Predstojnica kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana Nataša Ihan Hren je zagotovila, da zaradi tega ne bo prišlo do sprememb pri obravnavi pacientov. "Vsak dober strokovnjak, ki odide, se na oddelku pozna, smo pa zgodovinsko gledano vsi nadomestljivi in prihajajo drugi," je dejala.

Pojasnila je, da je bila nova metoda pri zdravljenju obstruktivne spalne apneje uvedena kot pilotna študija. V tem letu bodo predvidoma vstavili stimulatorje še petim bolnikom, nato pa pričakujejo dokončne rezultate, kar je pogoj, da bo plačevanje metode, ki skupaj s stimulatorjem stane blizu 30.000 evrov, prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Andrej Šenica, ki so mu v začetku lanskega novembra vgradili stimulator, je na današnji novinarski konferenci izpostavil pozitivne učinke. Pojasnil je, da se bolezni niti ni zavedal. K zdravnici je prišel zaradi smrčanja, izkazalo pa se je, da gre za spalno apnejo.

Prejel je CPAP-aparat, vendar se nanj ni mogel navaditi, maska je bila med spanjem zelo moteča. S spalno opornico pa je imel občutek dušenja. Ker so se simptomi utrujenosti stopnjevali, ni imel pomislekov glede preizkusa nove metode.

Po operaciji je imel nekaj težav z govorjenjem in prehranjevanjem, a je bilo iz dneva v dan bolje, tudi rana se je hitro celila. Kot je izpostavil, delovanje stimulatorja ni moteče in z njegovo uporabo je zelo zadovoljen. "Ni več smrčanja in zbudim se naspan, poln energije," je poudaril.