Menu Item
Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes vlado med drugim pozvala k pripravi predloga podpore vseh gospodarskim subjektom zaradi energetske krize za obdobje do konca leta 2023, k proučitvi možnosti uvedbe cenovne kapice za elektriko in plin za vse subjekte ter k prizadevanju za evropsko usklajen izredni poseg na energetski trg.
Prav je, da se gospodinjstvom pomaga z določitvijo cenovne kapice na elektriko in plin, nič pa ne bo ta pomoč pomagala, če bodo ti isti ljudje ostali brez služb, je med razlogi za sklic izredne seje navedel predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi). Zato, je poudaril, je pomembno pomagati tudi srednje velikim in velikim podjetjem, ki jih doslej sprejeti vladni ukrepi niso zajeli.
Pomembno je, da podjetja čim prej izvedo, ali in kako jim bo država pomagala, saj sicer ne morejo pripraviti načrtov za naslednje leto. Pomoč vsem vrstam podjetij v vseh sektorjih je nujna, da se prepreči zmanjšanje proizvodnje ali morebitna zapiranja podjetij in odpuščanja, je poudaril Vrtovec. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je pritrdil, da podjetja ne morejo planirati poslovanja za 2023, ker ne vedo, ali in kakšne pomoči bodo deležna. Subvencioniranje dolgoročno ne bo vzdržno, zato bi bilo treba odpraviti vzrok za sedanjo energetsko krizo, je menil.
Tudi član upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Jure Knez je poudaril, da podjetja potrebujejo vodilo, kako ravnati pri zagotavljanju energije za leto 2023, torej ali po sedanjih pogojih podpisovati pogodbe ali ne. Podjetja bi po njegovih besedah še prenesla ceno elektrike 200 evrov na megavatno uro (MWh), pri višjih cenah pa da bi hitro začela “odpadati”, ker pri takšnih pogojih ne bi mogla poslovati.
Komisija – v kateri bi morala imeti večino opozicija, a SDS ni imenovala svojih štirih članov – je sicer brez glasu proti sprejela štiri sklepe na predlog sklicatelja in enega na predlog koalicije. Tako vladi predlaga, da zaradi zagotavljanja večje predvidljivosti poslovanja nemudoma pripravi predlog celovite podpore za vse gospodarske subjekte za obdobje do konca leta 2023. Vladi tudi predlaga, da prouči možnosti za uvedbo omejitve cene oz. kapice za elektriko in plin za vse gospodarske subjekte. Ta sklep je prvotno vseboval predlog, naj vlada pripravi predlog uvedbe kapice, a so sklep spremenili tako, da je bil sprejemljiv tudi za koalicijo.
Državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Tina Seršen je v razpravi namreč opozorila, da bi uvedba kapice za vse subjekte pomenila kršitev evropske energetske zakonodaje in verjetno tudi pravil glede državnih pomoči, poleg tega bi lahko s tem ogrozili zanesljivo dobavo elektrike in plina. “Vlada se zaveda, da ob integriranem trgu elektrike in plina v EU Slovenija ne more delovati kot izoliran otok. Kakršnekoli rešitve bomo iskali, morajo biti usklajene na evropski ravni. Če bomo sprejemali samo nacionalne rešitve, bomo v bistveno slabšem položaju,” je opozorila.
Komisija je sklenila vladi predlagati, da se v okviru institucij EU aktivneje zavzame za pripravo enotnega evropskega odziva za lajšanje posledic energetske krize za gospodarstvo. Predlaga ji tudi, da pripravi strategijo pospešitve umeščanja novih energetskih objektov v prostor. Na predlog koalicije pa vladi prav tako predlaga, da nadaljuje aktivnosti za vzpostavitev enotnega evropske odziva na nedelovanje evropskih energetskih trgov, ter izjavlja, da podpira predloge vlade za evropsko usklajene izredne posege na trg, ki bi lahko omejili izredno visoke cene elektrike in plina na veleprodajnih trgih, ne da bi ogrozili konkurenčnost in zanesljivost oskrbe.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je poudaril, da vlada soglaša z opozorilom, da je treba reagirati – z nizom ukrepov je to že storila, snuje pa še tudi vrsto dodatnih ukrepov, da ublaži posledice energetske krize in odpravi vzroke zanjo.
Podobno je Monika Pekošak (Svoboda) zatrdila, da vlada dobro razume gospodarstvo in deluje v dogovoru z njim, je pa pri sprejemanju ukrepov pomembno paziti tudi na vzdržnost javnih financ. Pričakovanja pred petkovim izrednim srečanjem ministrov EU, pristojnih za energijo, so velika. Seršenova je povedala, da je Slovenija za usklajeno rešitev na ravni EU predlagala več ukrepov, ki bi preprečili ekstremna nihanja na energetskih borzah, in posodobitev pravil trgovanja, da bi ta odsevala pravila na finančnih trgih, med drugim z vzpostavitvijo samodejnih zaščitnih sistemov pred visoko volatilnostjo. Predlagala je tudi zagotovitev likvidnostne podpore vsem udeležencem na evropskem trgu, ki bi bila med državami primerljiva, zato da manjše članice EU ne bi bile v slabšem položaju, in zahtevala izvajanje poročil Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) za optimizacijo na veleprodajnih trgih. Pozvala je tudi h koordiniranemu zmanjševanju porabe elektrike po vzoru dogovora o zmanjšanju porabe plina.
Slovenija po besedah državne sekretarke pričakuje, da bo petkovo zasedanje energetskih ministrov dalo smernice Evropski komisiji, kako naj naslavlja izjemna nihanja na energetskih borzah, ter da bodo rešitve na ravni EU sprejete do konca septembra, trge pa bi stabilizirali do konca leta.
Jožef Horvat (NSi) je med drugim izrazil pričakovanje, da se bodo ministri EU odločili za cenovno kapico, Matej Tonin (NSi) pa je poudaril, da bi morala Slovenija za dosego ciljev sklepati zavezništva z drugimi članicami EU, ki imajo podobne težave. Seršenova je zatrdila, da aktivno tvorijo zavezništva, ne le s podobno mislečimi članicami, ampak so v dialogu tudi z velikimi državami in z Evropsko komisijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!