Pomisleki kmetov glede železnice do Brnika: Namesto po poljih naj teče ob avtocesti

Mateja Kukovec iz podjetja Zum, ki je sodelovalo pri izdelavi pobude, je pojasnila, da je povezava Ljubljane z letališčem opredeljena v vseh državnih strateških dokumentih. Prvi cilj je navezava letališča na železniško omrežje in povezava z glavnim mestom, drugi pa omogočiti temu delu Slovenije, kjer je 32.000 delovnih dnevnih migrantov, dodatno ponudbo železniškega omrežja.

Načrtovana je enotirna regionalna proga, pretežno za potniški promet. Ciljna hitrost na odprti progi je najmanj 130 kilometrov na uro, predviden pa je taktni promet. Pogoj za to je še nadgradnja gorenjske in kamniške železniške proge, za kar je že v pripravi državni prostorski načrt. Ugotovili so pet možnih tras, ki bi jih nato preverili v študiji variant in državnem prostorskem načrtu.

Pobuda je v javni obravnavi do 20. marca. V ponedeljek je bila javna predstavitev za Kranj in Šenčur, v sredo za Vodice in Ljubljano, v četrtek pa še za Domžale, Mengeš, Komendo in Cerklje. Na vseh treh predstavitvah so udeleženci nanizali vrsto pomislekov glede načrtovane nove regionalne železnice in izrazili nasprotovanje na tak način zastavljenemu projektu.

Cerkljanski župan Franc Čebulj je povedal, da v dobrih treh desetletjih županovanja sedaj doživlja že tretjo varianto umestitve železniške proge skozi cerkljansko občino. Pred leti je bila predlagana hitra železnica od Ljubljane preko Gorenjske ob avtocesti, na katero so takrat soglasno pristali in si jo še vedno želijo. Država pa je sedaj prišla z novim predlogom, ki razburja javnost.

Zbrani na javni obravnavi so prepričani, da proga, ki bi stala preko pol milijarde evrov, ni ekonomsko upravičena. Menijo, da ne bi bila praktična za uporabo, saj bi bili potovalni časi relativno dolgi, prav tako bi morali prebivalci premagati razdalje do železniških postaj. Opozorili so na hrup, ki bi ga povzročal železniški promet. Posebej pa jih skrbi, da bi proga uničila veliko kmetijskih zemljišč in da bi še povečala poplavno ogroženost tega območja.

Boštjan Bajec iz podjetja Cestni inženiring je odgovoril, da se posegom na kmetijska zemljišča res ne bi mogli izogniti, bi bili pa ti manjši, ker gre za enotirno progo. Zagotovil je, da se zavedajo tudi problemov, povezanih s poplavno varnostjo. Kot je dejal, je treba to rešiti celovito. Po njegovih informacijah so že v pripravi hidrološke študije za to območje. Narejene bi bile tudi protihrupne študije in po potrebni protihrupni ukrepi.

Vendar niti dodatna pojasnila, ki so jih podali pripravljalci pobude, ljudi niso prepričala. Ne razumejo, kako bi dodatna regionalna železnica na Gorenjskem služila prebivalcem. Poleg tega po besedah direktorja infrastrukture in kadrov v Fraportu Slovenija Boštjana Šijanca predlagana proga ni dobra niti za letališče, ki naj bi mu bila prvotno namenjena.

"Že 30 let se zavzemamo za progo do letališča. Edina smiselna je proga ob avtocesti - hitra mednarodna železniška povezava, namenjena tudi tovornemu prometu. Ta bi omogočila razvoj letališča. Regionalna proga, kot je mišljena sedaj, pa je sicer nekaj, kar je lepo in prav za prevoze v službo, a na letališču zaradi te proge ne pričakujemo nič več potnikov ali tovora," je dejal Šijanec.

Dodal je je, da se pri sedanji zasnovi trase ob letališču z njimi nihče ni posvetoval, temveč so na mizo le dobili predlog, kakršen je. Nanj so podali pripombe, ki pa niso bile upoštevane. Tako, kot je proga začrtana sedaj, bi presekala vso obstoječo infrastrukturo, ki je bila vzpostavljena za nadaljnji razvoj letališča, je še opozoril Šijanec.