Menu Item
Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je za potrditev na petkovi izredni seji pripravil predlog novele interventnega zakona s konca avgusta, ki določa dodatne ukrepe in rešitve za odpravo posledic poplav in plazov. Med bistvenimi rešitvami so predplačila za sanacijo stanovanjskih nepremičnin, znašala bodo petino ocenjene škode.
“Želja je, da ljudje čim prej pridejo do denarja za sanacijo škode,” je vsebino predloga novele zakona povzela ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Predstavila je določbo, po kateri bodo prizadeti prejeli akontacijo v višini 20 odstotkov prijavljene škode na stanovanjskih objektih, ter dodala, da jim za prejem denarja ne bo treba storiti ničesar, izplačila pa bo izvajala finančna uprava.
Pogoj za izplačilo akontacije je, da je prijavljena škoda na stanovanjskem objektu višja od 6.000 evrov, da so ljudje na tem naslovu stalno prijavljeni, ter da objekt ni predviden za rušenje oz. ni predvidena nadomestna ali nadomestitvena gradnja. “Škoda po poplavah je ogromna in ljudem želimo zagotoviti, da vsaj del sredstev, potrebnih za obnovo, dobijo čim prej,” je ponovila ministrica.
Vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic na terenu opaža, da prizadeti v avgustovskih poplavah pričakujejo hiter odziv. Spomnil je, da se je na podlagi interventnega zakona najprej poskrbelo za izplačilo sredstev občinam, z danes predstavljenimi spremembami pa se želi pomagati ljudem. “Celoten zakon gre v smeri pomoči ljudem, ki pričakujejo hitre in učinkovite rešitve,” je dejal.
Za stanovanjske objekte, ki so ogroženi zaradi poplav in plazov, je predvidena odstranitev. Šefic je povedal, da bo spisek teh objektov pripravljen do 17. novembra. Sledila bo priprava strokovnega mnenja, na osnovi katerega bo vladna služba za obnovo pripravila osnutek sklepa za odstranitev ogroženih objektov, ki bo najmanj 15 dni tudi javno razgrnjen, nato ga bo potrdila vlada.
Lastniki objektov, predvidenih za rušenje, se bodo lahko odločali med pridobitvijo nadomestne nepremičnine ali odškodnine v denarju. Ta vprašanja bodo po Šeficevih besedah reševali v individualnih pogovorih, “kajti ne moremo s prebivalci celotnega naselja debatirati o vsakem primeru posebej”. Vlada je predvidela tudi možnost razlastitve v javnem interesu, a so jo člani odbora iz zakonskega besedila črtali, saj naj bi jo uredili v zakonu o obnovi.
Nadomestilo za tiste, ki so se zatekli k sorodnikom in znancem
Zvonka Černača (SDS) je zmotilo, da v predlogu novele zakona finančne posledice niso ocenjene, toda natančnega odgovora, koliko bo to stalo, ni dobil. Ervin Vivoda z ministrstva za naravne vire in prostor je povedal le, da je v aplikaciji Ajda doslej zabeleženih 12.196 škodnih primerov v skupni vrednosti 500 milijonov evrov, od katerih se jih na stanovanjskem objekte nanaša približno polovica. Za predplačila naj bi torej država namenila okoli 50 milijonov evrov.
Z novelo se poleg tega dopolnjuje institut krizne namestitve posameznikov, to so predvsem starejši in tisti, ki potrebujejo posebno pomoč in nego. V skladu z zakonom lahko krizna namestitev traja 21 dni, z uveljavitvijo novele se bo lahko še za enkrat toliko podaljšala.
Tistim, ki so se pred poplavami zatekli k znancem in sorodnikom, bo novela zakona dala pravico do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti. “Solidarnost prijateljev in sorodnikov je hvale vredna in dobra, ampak jo je treba s strani države in tudi občin podpreti,” je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner. Višina nadomestila bo odvisna od velikosti gospodinjstva.
Predvidene so tudi rešitve za ravnanje z onesnaženo zemljino. Odstranitev bo financirala država, izvedena pa mora biti najpozneje do 1. julija 2024.
Predlog novele med drugim predvideva črtanje obveznega solidarnostnega prispevka, lahko pa bodo delodajalci še vedno izvedli solidarnostno delovno soboto. Ob tem se z novelo izrecno določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plača dohodnine in prispevkov za socialno varnost.
DZ bo novelo zakona potrjeval na petkovi izredni seji. Ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč, vlada hkrati predlaga, da razpis zakonodajnega referenduma o njem ni mogoč.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!