Medtem ko se zunanji ministri v preteklosti za imenovanje posebnih odposlancev niso pogosto odločali, Tanja Fajon od dosedanje prakse očitno odstopa. Tako je pred dnevi že imenovala tri posebne odposlance, po besedah naših virov pa naj bi načrtovala postavitev (vsaj) še dveh.
Na zunanjem ministrstvu se obeta množica posebnih odposlancev. Tri je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon že imenovala. Med njimi je nekdanji veleposlanik v Bolgariji Anžej Frangeš, ki bo po navedbah MZZ kot posebni odposlanec za Zahodni Balkan “opravljal naloge, povezane z regijo, ključnimi akterji v regiji in mednarodni skupnosti”.
Za posebnega odposlanca za prihodnost Evrope je zunanja ministrica imenovala nekdanjega veleposlanika v Rimu in v Londonu Iztoka Mirošiča. Njegove naloge bodo, kot so navedli na MZZ, “povezane s ključnimi in strateško občutljivimi vsebinami in usmeritvami delovanja Slovenije v kontekstu razprav o prihodnosti Evrope in njenega sosedstva”. Franc But, ki je bil v preteklosti veleposlanik v Pragi, Beogradu in Berlinu, pa je postal posebni odposlanec zunanje ministrice za Varnostni svet OZN. Prizadeval si bo, da bi Sloveniji uspelo s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024–2025.
Ob Butovem imenovanju se v diplomatskih krogih pojavljajo nekateri pomisleki, češ da se sicer uspešni veleposlanik doslej z multilateralo ni ukvarjal. Zagovorniki njegovega imenovanja odgovarjajo, da se bo But pri iskanju podpore kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN pogovarjal s predstavniki posameznih držav, njegovi sogovorniki pa, da bi lahko pogovorom pripisali večjo težo tudi zaradi Butove pretekle ministrske funkcije (od leta 2000 do 2004 je bil minister za kmetijstvo). Ministrica Fajon je sicer pred dnevi izpostavila, da bo poskušala Slovenija dodatno podporo svoji kandidaturi na afriški celini, ki obsega 54 držav in kjer je naša država diplomatsko šibko zastopana, pridobiti z odprtjem diplomatskega predstavništva pri Afriški uniji.
S postavitvijo Frangeša, Mirošiča in Buta pa naj imenovanj posebnih odposlancev na MZZ še ne bi bilo konec. Tako naj bi po navedbah virov N1 iz diplomatskih vrst v kratkem sledili še dve imenovanji: za področje podnebnih sprememb in za področje voda. Mesto posebne odposlanke za podnebno diplomacijo naj bi se po besedah naših sogovornikov obetalo nekdanji stalni predstavnici Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu Evi Tomič, mesto posebne odposlanke za vode pa nekdanji veleposlanici v Kairu Tatjani Miškovi.
Množica posebnih odposlancev zunanje ministrice v diplomatskih krogih sproža različne ocene. Nekateri naši sogovorniki dvomijo, da gre za racionalno odločitev in da bodo ta imenovanja pomembno prispevala k doseganju slovenskih zunanjepolitičnih ciljev. Po mnenju drugih je za nekatere naloge, na primer za lobiranje za podporo slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, posebnega odposlanca smotrno postaviti, za nekatera druga področja pa ne. Tretji prepoznavajo dva razloga za imenovanje posebnih odposlancev: dolgoletni veleposlaniki naj ne bi dobili občutka, da nazadujejo po karierni lestvici, diplomatu z nazivom posebni odposlanec pa naj bi bila vrata sogovornikov na mednarodni ravni bolj odprta.
Na MZZ so poudarili, da so posebni odposlanci ministrice za zunanje zadeve strokovnjaki za posamezna prednostna področja slovenske zunanje politike, ki pomagajo pri oblikovanju stališč in pridobivanju informacij za boljše in bolj učinkovito izvajanje slovenske zunanje politike. “Med njihovimi glavnimi nalogami so vzpostavljanje in vzdrževanje rednih stikov s ključnimi mednarodnimi partnerji, akterji na političnem in gospodarskem področju ter s civilno družbo, priprava obiskov in srečanj predstavnikov vlade s predstavniki tujih držav in mednarodnih organizacij ter oblikovanje predlogov slovenskih stališč do ključnih zunanjepolitičnih vprašanj z namenom krepitve vloge Slovenije v mednarodnem prostoru,” so zapisali.
Prav veliko posebnih odposlancev na zunanjem ministrstvu v preteklosti sicer ni bilo. Šef slovenske diplomacije v tretji Janševi vladi Anže Logar se k temu institutu ni zatekel, tri posebne odposlance pa je imenoval zunanji minister v Šarčevi vladi Miro Cerar. Poleg Iztoka Mirošiča, ki ga je izbrala tudi ministrica Fajon, je Cerar za posebnega odposlanca postavil še veleposlanika Andreja Logarja in veleposlanika Andreja Benedejčiča. Vsi trije so bili po navedbah MZZ zadolženi “za naloge, povezane s ključnimi in strateško občutljivimi vsebinami in usmeritvami delovanja v mednarodnem okolju”.
Na zunanjem ministrstvu pa je pred dobrim desetletjem že obstajal posebni odposlanec, zadolžen za kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Na to mesto je zunanji minister v Pahorjevi vladi Samuel Žbogar, ki je sedaj državni sekretar na MZZ, konec leta 2008 imenoval nekdanjega veleposlanika v Londonu Matjaža Šinkovca. Žbogarjeva poteza je sprožila precejšnje presenečenje, saj je prva Janševa vlada Šinkovca leta 2006 imenovala za šefa Sove, nato pa za veleposlanika v Washingtonu, vendar takratni predsednik države Danilo Türk njegovega imenovanja za veleposlanika v ZDA ni podpisal. Šinkovčevo postavitev za posebnega odposlanca so tedaj na MZZ pospremili z besedami, da je “določitev posebnega odposlanca za izvedbo posamezne naloge ali določenega sklopa nalog običajni institut v mednarodnih odnosih, a ga pri nas doslej nismo uporabljali”. Spomnimo, da Slovenija s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2012–2013 ni bila uspešna; premoč je morala priznati Azerbajdžanu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje