Boračevski potok v letu in pol poplavil že četrtič: prizadetim po 1000 evrov

Slovenija 04. Jun 202406:18 > 21:00 1 komentar
Poplave v občini Radenci
Foto: Roman Leljak Občina Radenci/FACEBOOK

Ponedeljkove popoldanske nevihte z močnimi nalivi so največ težav povzročile na severovzhodu države. V občini Gornja Radgona so se sprožili številni zemeljski plazovi, poplavljenih in poškodovanih več cest. Na varno so začasno preselili dve družini. Meteorna voda je prizadela občino Radenci. Občinski svet je na izredni seji potrdil sklep o podelitvi enkratne denarne pomoči 1000 evrov prebivalcem poplavljenih hiš ob Boračevskem potoku in tistim, ki so utrpeli škodo na beli tehniki.

V ponedeljek popoldne so dele države znova zajele nevihte z močnimi nalivi. Posebej hudo je bilo na severovzhodu Slovenije, od koder so poročali o obsežnih poplavah. V občini Radenci je voda zalivala številna cestišča, kleti in avtomobile. Poplavljen je tudi gasilski dom, je poročal Vestnik.

Tamkajšnji župan Roman Leljak, ki je poplave označil za katastrofo, je po družbenem omrežju Facebook sporočil, da bo na današnji izredni seji občinskega sveta predlagal, da že ta teden po hiši izplačajo 1.000 evrov pomoči vsem, ki jih je poplavilo v Boračevi. Prebivalce je pozval, naj poslikajo škodo, fotografije notranjosti hiš in številko transakcijskega računa pa naj jim dostavijo.

Občinski svet občine Radenci je nato na seji potrdil sklep. Leljak je za STA povedal, da ne bodo ugotavljali materialnega statusa ljudi, dali bodo vsem, ki izpolnjujejo pogoja.

Občinska komisija, ki so jo prav tako sestavili na današnji seji občinskega sveta, bo v sredo začela obiskovati ljudi na domovih in sestavila seznam vseh upravičencev. Kot je ocenil Leljak, bo občina tako pomagala približno 50 družinam. “To za našo občino ni malo, a v tem trenutku obvladujemo proračun in bomo to izpeljali,” je povedal Leljak.

V 15 minutah poplavljenih sto hiš

Boračevo je včeraj okoli 18. ure zajel silovit, čeprav kratkotrajen naliv, ki je trajal okoli 15 minut. Kot je povedal župan Leljak, je bilo poplavljenih okrog 65 hiš. Po njegovih besedah so se skupaj z gasilci in civilno zaščito takoj odpravili na teren, a je bil kraj nedostopen, do ljudi niso mogli. “Ljudje so bili prepuščeni samim sebi in so brez elektrike čakali v višjih nadstropjih, da se voda umakne,” je pojasnil župan. Okrog 500 prebivalcem je povsem zalilo kleti, nekaterim tudi prva nadstropja domov. Voda se je umaknila okrog polnoči.

“Na žalost je prišel tak naliv, da nobena komunalna opremljenost česa takega ne bi mogla zadržati,” je dejal Leljak. Po županovi oceni je bila ključna za dogodek ogromna količina dežja, ki je padla v zelo kratkem času. Meni pa, da tudi komasacije na bližnjih poljih pred leti niso pripomogle k temu, da se kaj takega ne bi zgodilo, je dodal.

“Sinočnje količine vode so zelo presegle normalne količine dežja, tega se ne da zanikati, tako da se včeraj Boračeva in Radenci v nobenem primeru ne bi rešili poplav. A v preteklosti so s komasacijami, ko so delali velike obdelovalne površine, zasipali nekatere manjše potoke in jarke in vse skupaj speljali v le en potok, kar je seveda napaka. A včeraj bi bile poplave v vsakem primeru,” je še dodal Leljak. Podrobnejšo oceno škode bodo v občini naredili v naslednjih dneh. Za zdaj Leljak ocenjuje, da je na občinski infrastrukturi škode za okrog 400.000 evrov, na zasebnih stavbah pa prav tako več sto tisoč evrov.

V Gornji Radgoni evakuirali družini

Ponedeljkova popoldanska ujma je prizadela tudi občino Gornja Radgona. Po besedah županje Urške Mauko Tuš so se sprožili vsi zemeljski plazovi, ki so bili že popisani, pa tudi številni novi. Ogroženih je nekaj hiš.

Plazovi ogrožajo tudi daljnovod v naselju Police in vodovodno-kanalizacijsko omrežje. Poleg tega je bilo poplavljenih več cest, ki so še danes zaprte ali težje prevozne, je povedala radgonska županja. Dodala je, da so po prvih ogledih terena ocenili, da je poškodovanih okrog 15 kilometrov cest, med in po ujmi pa so zabeležili več kot 60 intervencij. Na varno so začasno preselili dve družini, poleg tiste v Črešnjevcih še v Zbigovcih. Mauko Tuš še ocenjuje, da je škode v občini za okrog 10 milijonov evrov.

V ponedeljek zvečer so takoj aktivirali vse ekipe gasilcev celotnega občinskega gasilskega poveljstva Gornja Radgona, kot tudi delavce gornjeradgonske komunale in pomožnih služb. Vse aktivnosti je koordiniral štab civilne zaščite. Vse službe so skupaj z županjo trenutno na terenu, ki si ga bodo ogledali tudi predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor.

Uprava RS za zaščito in reševanje je danes sporočila, da so zvečer in ponoči gasilci in delavci cestnih ter komunalnih služb odpravljali posledice krajevnih močnih nalivov dežja z vetrom in točo, ki so zajeli območja regijskih centrov za obveščanje Celje, Maribor, Murska Sobota in Ptuj. Največ dogodkov so zabeležili na območju Radencev in Gornje Radgone.

Meteorna voda je zalivala predvsem kletne prostore objektov, sprožilo se je 16 zemeljskih plazov. Obravnavali so 131 dogodkov, v katerih je posredovalo 47 gasilskih enot. Zvečer je v naselju Meljski Hrib v občini Maribor zaradi udara strele zagorelo podstrešje stanovanjskega objekta. Mariborski gasilci so požar pogasili.

Poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Laško Bojan Špiler je danes povedal, da se je v ponedeljek popoldne v Spodnji Rečici zdrobila cev pod cesto, v katero so prihajale hudourniške vode. Potem so te vode udarile ven čez asfalt in so morali 15 kvadratnih metrov asfalta odstraniti, da so sprostili pot naraščajoči vodi. V tem naselju sta bili poplavljeni dve stanovanjski kleti. V Zgornji Rečici sta se zabila dva prepusta in jih je bilo treba očistiti, da so zaščitili cesto. Meteorne vode pa so zalile cesto do rova svete Barbare, je še dejal Špiler.

“Škoda bi bila brez ukrepov še večja”

Posledice ujme si je ogledala tudi državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc. Po njenih besedah bodo v obeh občinah škodo popisali in bodo v okviru možnosti, ki jih imajo pri takih nesrečah, občinama stopili naproti in jima ponudili pomoč. Časovno ni znala napovedati, kdaj naj bi pomoč prišla: “Najprej je treba narediti popis in oceno škode, tako da težko rečem, v kakšnem času bi ta pomoč lahko prišla. Verjetno v okviru nekih običajnih postopkov,” je še povedala.

Boračevski potok je v zadnjem letu in pol hiše prebivalcev ob njem poplavil že četrtič. Zato je Leljak vesel, da sta se danes z državno sekretarko Kegljevič Zagorc pogovarjala tudi o trajnejših rešitvah. “Končno bomo naredili to, za kar si prizadevam že več let – da bomo poskusili 40 odstotkov vode, ki po Boračevskem potoku priteče v Boračevo, že pred naseljem usmeriti proti Muri,” je še povedal.

Z aglomeracijami so namreč pred leti dva potoka, ki sta se pred naseljem Borčeva stekala v Muro, zasipali. “Zato moramo en odvodni kanal narediti na novo, da Boračevskemu potoku odvzamemo del vode. Le tako bomo rešili Boračevo,” je zaključil Leljak.

“Skupaj z radenskim županom smo ugotovili, da so lani izvedeni ukrepi pripomogli k temu, da so poškodbe manjše in da je bilo poplavljanje manjšega obsega, kot bi lahko bilo. Tako ocenjujemo, da je škoda manjša, čeprav seveda je nastala,” je še povedala Kegljevič Zagorc.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje