Opozicija: Zgolj branite premierja. GS: Bobnar in Lindav sta ga skušala zrušiti

Pred začetkom obravnave vmesnega poročila o aretaciji ruskih vohunov, ki ga je pripravila Rezarjeva preiskovalna komisija in po katerem premier Robert Golob na datum njune aretacije ni vplival, je poslanka NSi in članica komisije Vida Čadonič Špelič predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič obvestila, da so v javnem delu poročila, ki ga poslanci obravnavajo danes, tajni podatki.
Na isti dan, ko je poslanka NSi na to opozorila predsednico državnega zbora, je to v intervjuju za MMC dejal tudi nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Kot pravi, so v javnem delu vmesnega poročila navedbe, ki jih je izrekel na zaprtem, torej tajnem delu zaslišanja pred preiskovalno komisijo.

Prav Lindav je, kot je to javno že znano, v tajnem delu zaslišanja pred preiskovalno komisijo izpovedal, da naj bi premier Golob posegel v predvideni datum aretacije ruskih vohunov, ker da si ni želel, da bi aretacija zasenčila zmagoslavje koalicije na referendumskem trojčku konec leta 2022. Da ji je Lindav to povedal, naj bi na tajnem zaslišanju pred preiskovalno komisijo izpovedala tudi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.

Kaj piše v vmesnem poročilu?

V vmesnem poročilu, ki so ga na preiskovalni komisiji podprli člani koalicije in ki premierja razbremeni očitkov, da je vplival na datum aretacije, lahko preberemo, da je direktor Sove Joško Kadivnik premierja Goloba z operativno akcijo ruskih obveščevalcev ustno seznanil 8. novembra 2022, vendar mu datuma aretacije in detajlov operacije ni razkril.

Naslednjič pa je bil, tako piše v poročilu, predsednik vlade o ruskih vohunih obveščen 6. decembra 2022, torej dan po njuni aretaciji, ko je Sova posebno obvestilo posredovala celotnemu političnemu vrhu. Po navedbah preiskovalne komisije ne obstaja nobena “dokumentacijska sled”, da bi premier in direktor Sove med omenjenima datumoma na to temo karkoli komunicirala, torej predsednik vlade tudi ni mogel izvajati političnih pritiskov.

Druga ugotovitev vmesnega poročila je, da 28. november ni bil nikoli določen kot datum aretacije ruskih vohunov, saj je za morebitno takratno aretacijo manjkala ena ključnih informacij. Ta naj bi po informacijah N1 bila, ob kateri uri konkretno ruska vohuna ob ponedeljkih komunicirata z vrhom ruske obveščevalne službe. Kot smo poročali, sta namreč NPU in Sova želela ruska vohuna dobiti “s prsti v marmeladi”, kar sta, kot smo razkrili na N1, tudi ju.

Tako naj bi se po besedah naših virov pristojni slovenski organi 28. novembra 2022 tudi na podlagi spremljanja še ene telefonske številke v lasti ruske vohunke prepričali, da držijo informacije tuje obveščevalne službe, da ruska vohuna s centralo komunicirata ob ponedeljkih okoli devete ure zjutraj. Aretacija je bila nato izpeljana v ponedeljek, 5. decembra 2022, ob 9.03.

Tretja ugotovitev, ki jo je izpostavila Rezarjeva komisija v vmesnem poročilu, pa je, da ni bil potrjen motiv oziroma to, da naj bi Golob želel prestavitev aretacije zaradi referendumov. V poročilu naj bi namreč navedli, da Sova po nobeni operativni akciji ne sklicuje novinarskih konferenc in torej tudi tedaj ni bilo v njenem interesu, da informacija o aretaciji pride v javnost. Aretaciji je po besedah naših virov namreč sledilo spremljanje reakcij mreže sodelavcev ruskih vohunov v Sloveniji, ki naj bi jih bilo kar nekaj.

Ločeni mnenji

Na poročilo Rezarjeve preiskovalne komisije je ločeno mnenje podala članica komisije iz vrst NSi Vida Čadonič Špelič. Med drugim je zapisala, da ugotovitev preiskovalne komisije, da premier in šef Sove skoraj mesec dni nista komunicirala, “ni z ničimer podkrepljena”, trditev, da predsednik vlade ni vedel za datum aretacije, pa da “ni dokazana”. Kot nedokazano je ocenila tudi ugotovitev preiskovalne komisije, da je izjava Bobnar in Lindava neresnična.

“Direktor Sove je neposredno podrejen predsedniku vlade, njuna komunikacija je nekaj običajnega in poteka predvsem ustno. Zato neobstoj pisne dokumentacije ni zadosten dokaz za ugotavljanje dejanskega stanja. Drugi ustrezni dokazi, vključno z zaslišanjem predsednika vlade, pa niso bili izvedeni,” je navedla poslanka NSi. Po njeni oceni bi morala, da bi bilo poročilo verodostojno, “pred komisijo pričati oseba, ki je v središču vseh preiskovalnih okoliščin, to je predsednik vlade”, do česar pa kljub številnim pozivom članov komisije iz vrst opozicije ni prišlo.

Ločeno mnenje sta podala tudi člana komisije iz vrst SDS Andrej Kosi in Andrej Poglajen.

Predsednica državnega zbora ni glasovala

Na začetku današnje poslanske obravnave vmesnega poročila je predsednica državnega zbora dejala, da je prejela opozorilo, da so v javnem delu poročila tajni podatki, razkrivanje tajnih podatkov pa je kaznivo dejanje.  Kot že omenjeno, jo je na to opozorila Vida Čadonič Špelič. Predsednica državnega zbora je zato dala na glasovanje predlog, da se javna razprava o javnem delu vmesnega poročila (zaprta o tajnem delu poročila bo jutri) prestavi na eno od prihodnjih sej.
A večina tega predloga ni podprla, razprava se nadaljuje, kar so omogočili predvsem glasovi iz vrst Gibanja Svoboda, pa tudi Levice. Koalicijska SD se je tega glasovanja vzdržala, Urška Klakočar Zupančič pa ni glasovala. Za prestavitev razprave na eno od prihodnjih sej pa sta bili nepovezani poslanki Mojca Šetinc Pašek in Eva Irgl ter poslanci SDS in NSi. Predsednik preiskovalne komisije Aleš Rezar je obravnavo poročila zagovarjal z besedami, da je bila večina informacij iz vmesnega poročila že objavljena v medijih.

"Rezar je tveganje prevzel nase"

Na vprašanje, kdo lahko zdaj presodi, ali poslanci danes javno razpravljajo o tajnih podatkih ali ne, je predsednica državnega zbora v izjavi za medije dejala, da pristojna inšpekcija, "ki pa mora dobiti uradno pobudo, da začne postopek. Ste pa seveda slišali bolj ali manj prepričljive razloge za ali proti".

Vida Čadonič Špelič pa je povedala: "Tisti, ki so glasovali, da bomo poročilo obravnavali naprej, so seveda sprejeli tudi to tveganje, da bodo sodelovali pri izdaji tajnih podatkov. Je pa Rezar nase prevzel vso krivdo, zato mislim, da je prav, da obstajajo magnetogrami. Lahko, da bo marsikomu magnetogram današnje seje prišel še zelo prav."

Opozicija v razpravi preiskovalni komisiji očita zlasti to, da ni nikoli zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba, kar bi bilo ključno, in trdi, da je poročilo "politična farsa", namenjeno zgolj in samo obrambi predsednika vlade. Rezar pa je dejal, da so se pred to sejo nanj "vrstili neverjetni pritiski", da te seje ne bi bilo in da "resnica ne bi dosegla ljudi".

Burna razprava med Svobodo, NSi in SDS

Razprava se je vrtela med očitki iz NSi in tudi SDS, da Svoboda za vsako ceno brani premierja, ki ga komisija ni niti zaslišala, Svoboda pa je odgovarjala, da je bil očitek Lindava in Tatjane Bobnar o premierjevem vmešavanju v datum aretacije v resnici njun poskus zrušitve predsednika vlade.
Rezar je poslancem predstavil ključne poudarke poročila, njegova glavna ugotovitev pa je, da premier Robert Golob ni vplival na prestavitev datuma aretacije ruskih vohunov oziroma sploh ni imel možnosti vplivanja, saj je bil datum aretacije vezan na pridobitev informacije tuje partnerske obveščevalne službe.

"Motiva za prestavitev datuma aretacije pri predsedniku vlade nismo ugotovili, smo pa motiv ugotovili pri obtožencih, in sicer bi lahko bil maščevalne narave, politične narave ali pa da bi vplival na potek sojenja ruskih vohunov," je dejal. Če bi premier Golob res določil datum aretacije, bi posegel v operativno delo NPU in Sove, kar bi pomenilo protiustavno delovanje. V tem primeru bi bila aretacija protipravna, sodni proces proti vohunoma pa razveljavljen, je dodal.

V opozicijski SDS se s sklepi vmesnega poročila ne strinjajo in jim nasprotujejo. Številne navedbe v poročilu ne držijo, saj jih Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar nista izrekla na za javnosti odprtem delu zaslišanja, kar dokazujejo tudi magnetogramski posnetki. Andrej Kosi, poslanec SDS, je Rezarjevo komisijo označil kot "farso golobistov", poročilo pa kot pomanjkljivo in "narejeno brez dokazov".

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je ponovno opozorila, da je bil direktor Sove okužena priča, ker je pred svojim pričanjem lahko prebral, kaj sta izpovedala Lindav in Bobnar. Oporeka tudi načinu, kako je šef Sove dokazal, da ne držijo navedbe Lindava, da je Lindavu po telefonu povedal, da datum aretacije prestavlja po intervenciji predsednika vlade. Kadivnik je namreč preiskovalni komisiji pokazal svoj telefon, v katerem v aplikaciji Signal ni bilo zabeleženega telefonskega klica na dan, ko je Lindav dejal, da sta se slišala.

Vida Čadonič Špelič trdi, da tak dokaz ni vreden prvega obveščevalca v državi, ker bi lahko klic iz aplikacije tudi izbrisal, Rezar pa na drugi strani poudarja, da tudi Lindav, ki je te obtožbe izrekel, nikoli ni dokazal, da se je ta telefonski klic res zgodil.

Opozicijski poslanci NSi in SDS so med razgreto razpravo večkrat poudarili, da je težko govoriti o ustreznosti vmesnega poročila, saj da ni bila zaslišana glavna priča v tem postopku preiskave – premier Robert Golob. Rezar je bil deležen tudi več očitkov glede sprejemanja poročila na seji komisije, saj da članom ni dal dovolj časa, da bi ga sploh obravnavali, saj gre za več kot 100-stranski dokument. Rezar je navedbe opozicije zavrnil, saj da so ključne ugotovitve zapisane na osmih straneh in da jim je tudi dal na voljo čas, da si jih preberejo.

Čadonič Špelič je tudi izpostavila, da poročilo navaja, da se premier Golob in direktor Sove Kadivnik med 8. novembrom in 6. decembrom nista pogovarjala. "Če je to res, smo lahko resno zaskrbljeni, aretacija stoletja, predsednik vlade pa o tem ne ve nič," je dejala.

Rezar ji je oporekal, da komisija v poročilu nikoli ni trdila, da predsednik vlade in šef Sove v tem času nista komunicirala, temveč "da v tem času ni bilo komunikacije glede operative akcije". Komunikacijo o operativi postopka je takrat že prevzelo državno tožilstvo, Sova pa več ni imela operativnih pristojnosti za komunikacijo.