Poročilo o ruskih vohunih za NSi "politična farsa", pomisleki v SD in Levici

V sredo bodo poslanci obravnavali vmesno poročilo preiskovalne komisije o aretaciji ruskih vohunov. Opozicijski Novi Sloveniji namreč ni uspelo s predlogom za umik te točke z dnevnega reda januarske redne seje državnega zbora. Svoj predlog so v NSi utemeljili z besedami, da je vmesno poročilo "pripravljeno nepopolno, zato so tudi njegovi zaključki neverodostojni".
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je dejala, da pogojev za obravnavo vmesnega poročila ni, ker preiskovalna komisija pod vodstvom poslanca Gibanja Svoboda Aleša Rezarja doslej še ni zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba. Zato bi bila po njenih besedah obravnava poročila "slaba politična farsa".

V poročilu je parlamentarna komisija, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, zapisala, da premier Golob ni vplival na datum aretacije ruskih vohunov ter da so bile izjave bivše notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava neresnične.

SD in Levica s pomisleki o dveh predlaganih sklepih

Vmesno poročilo so sredi novembra potrdili člani komisije iz koalicijskih strank, medtem ko so predstavniki opozicijskih SDS in NSi sejo protestno zapustili. Poudarili so, da so poročilo dobili šele na začetku seje in da potrebujejo čas, da ga preučijo. A se je predsedniku komisije Rezarju mudilo: sejo je bil pripravljen prekiniti le za eno uro, kar naj bi po njegovih navedbah zadoščalo, da poslanci preberejo bistvenih 21 strani poročila.
Čeprav predloga za umik točke koalicija ni podprla, pa imata manjši vladni stranki SD in Levica pomisleke o nekaterih sklepih v poročilu. Kot smo poročali, preiskovalna komisija v poročilu državnemu zboru predlaga štiri sklepe. Po prvem naj državni zbor ugotovi, da so premier Robert Golob, direktor Sove Joško Kadivnik, direktor NPU Darko Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon pri razbitju vohunske mreže, kazenskem pregonu ruskih ilegalcev in z izgonom ruskega diplomata ravnali zakonito, odgovorno, skrbno in profesionalno.

Drugi predlog sklepa se glasi, da sta želela Bobnar in Lindav z navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev oslabiti zaupanje v delovanje nosilcev javnih funkcij ter nosilcev obveščevalnih in varnostnih nalog, s tem pa sta "postavila osebne politične in karierne interese pred nacionalne interese javne varnosti Republike Slovenije".

Manjši koalicijski stranki naj bi zlasti zmotil predlog sklepa, s potrditvijo katerega bi državni zbor preiskovalni komisiji naložil, da Boštjana Lindava zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive izpovedbe naznani pristojnim organom kazenskega pregona. Rezar je danes poudaril, da komisija ni mogla potrditi hudih obtožb, ki jih je navedel nekdanji prvi mož policije. "Obstajajo dokazi, da je gospod Lindav navajal neresnice oziroma lagal," je dejal predsednik komisije.

Prav tako naj v SD in Levici ne bi bili zadovoljni s predlogom sklepa, da poslanci Rezarjevi preiskovalni komisiji naložijo, da se "zaradi utemeljenega dvoma o zanesljivosti in lojalnosti Tatjane Bobnar za varno obravnavanje tajnih podatkov z delovnega področja državnih organov, ki se nanašajo na javno varnost oziroma obveščevalno in varnostno dejavnost države", obrne na organ, pristojen za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov.

Ključne ugotovitve poročila in ločeno mnenje

V vmesnem poročilu, ki smo ga razkrili na N1, lahko preberemo, da je direktor Sove Kadivnik premierja Goloba z operativno akcijo ruskih obveščevalcev ustno seznanil 8. novembra 2022, vendar mu datuma aretacije in detajlov operacije ni razkril. Naslednjič pa je bil, tako piše v poročilu, predsednik vlade o ruskih vohunih obveščen 6. decembra 2022, torej dan po njuni aretaciji, ko je Sova posebno obvestilo posredovala celotnemu političnemu vrhu. Po navedbah preiskovalne komisije ne obstaja nobena "dokumentacijska sled", da bi premier in direktor Sove med omenjenima datumoma na to temo karkoli komunicirala, torej predsednik vlade tudi ni mogel izvajati političnih pritiskov.

Druga ugotovitev vmesnega poročila je, da 28. november ni bil nikoli določen kot datum aretacije ruskih vohunov, saj je za morebitno takratno aretacijo manjkala ena ključnih informacij. Ta naj bi po informacijah N1 bila, ob kateri uri konkretno ruska vohuna ob ponedeljkih komunicirata z vrhom ruske obveščevalne službe. Kot smo poročali, sta namreč NPU in Sova želela ruska vohuna dobiti “s prsti v marmeladi”, kar sta, kot smo razkrili na N1, tudi ju.

Tako naj bi se po besedah naših virov pristojni slovenski organi 28. novembra 2022 tudi na podlagi spremljanja še ene telefonske številke v lasti ruske vohunke prepričali, da držijo informacije tuje obveščevalne službe, da ruska vohuna s centralo komunicirata ob ponedeljkih okoli devete ure zjutraj. Aretacija je bila nato izpeljana v ponedeljek, 5. decembra 2022, ob 9.03.

Tretja ugotovitev, ki jo je izpostavila Rezarjeva komisija v vmesnem poročilu, pa je, da ni bil potrjen motiv oziroma to, da naj bi Golob želel prestavitev aretacije zaradi referendumov. V poročilu naj bi namreč navedli, da Sova po nobeni operativni akciji ne sklicuje novinarskih konferenc in torej tudi tedaj ni bilo v njenem interesu, da informacija o aretaciji pride v javnost. Aretaciji je po besedah naših virov namreč sledilo spremljanje reakcij mreže sodelavcev ruskih vohunov v Sloveniji, ki naj bi jih bilo kar nekaj.

Na poročilo Rezarjeve preiskovalne komisije je ločeno mnenje podala članica komisije iz vrst NSi Vida Čadonič Špelič. Med drugim je zapisala, da ugotovitev preiskovalne komisije, da premier in šef Sove skoraj mesec dni nista komunicirala, "ni z ničimer podkrepljena", trditev, da predsednik vlade ni vedel za datum aretacije, pa da "ni dokazana". Kot nedokazano je ocenila tudi ugotovitev preiskovalne komisije, da je izjava Bobnar in Lindava neresnična.

"Direktor Sove je neposredno podrejen predsedniku vlade, njuna komunikacija je nekaj običajnega in poteka predvsem ustno. Zato neobstoj pisne dokumentacije ni zadosten dokaz za ugotavljanje dejanskega stanja. Drugi ustrezni dokazi, vključno z zaslišanjem predsednika vlade, pa niso bili izvedeni," je navedla poslanka NSi. Po njeni oceni bi morala, da bi bilo poročilo verodostojno, "pred komisijo pričati oseba, ki je v središču vseh preiskovalnih okoliščin, to je predsednik vlade", do česar pa kljub številnim pozivom članov komisije iz vrst opozicije ni prišlo.

Razkritja Wall Street Journala

Wall Street Journal (WSJ) je decembra lani razkril še več podrobnosti lova na ruska vohuna v Sloveniji: med drugim so razkrili, da je kmalu po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 šef Sove odpotoval v London, kjer so mu predstavniki britanske MI6 povedali, da sta v Sloveniji dva ruska vohuna. Niso pa vedeli, kdo sta. Ameriška Cia naj bi zanju izvedela le nekaj dni prej.

Kako ju je Sova izsledila, še vedno ostaja neznanka. A Kadivnikova za to nalogo posebej sestavljena ekipa, v kateri po poročanju WSJ vsi niti niso vedeli vsega, saj je morala operacija potekati v strogi tajnosti, je bila, kot piše časnik, odločena, da ju bo izsledila in ulovila, kar jim je tudi uspelo.

Tri mesece kasneje, marca 2023, se je Kadivnik v Beogradu srečal s kremeljskim pogajalcem za izmenjavo zapornikov, ki je prinesel sporočilo ruskega predsednika: da hoče Putin svoja vohuna nazaj. Tesen Putinov zaveznik, kremeljski jastreb Nikolaj Patrušev pa naj bi nato po poročanju WSJ tudi poklical v Slovenijo in predlagal zamenjavo ujetih ruskih vohunov za Slovence v ruskih zaporih. Toda Slovencev v ruskih zaporih ni.

Kot je znano, sta bila v Sloveniji aretirana ruska vohuna na koncu del zgodovinske izmenjave zapornikov za Zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne, ki se je 1. avgusta lani odvila na letališču v Ankari. Da sta bila za Vladimirja Putina pomembna, pa pove dejstvo, da je ju kmalu po njuni vrnitvi v Moskvo tudi odlikoval.