Menu Item
Na kmetijskem ministrstvu naj bi načrtovali posek četrtine državnih gozdov, da bi očiščene površine lahko prenesli na Sklad kmetijskih zemljišč in jih namenili za kmetijsko rabo, je v sredo poročal časnik Dnevnik. "Če se bo to res zgodilo, bo to za gozd še veliko večja katastrofa, kot sta bila žled in lubadar," so zapisali. Minister Jože Podgoršek odgovarja, da gre za napačno interpretacijo njihovih namer in da želijo zgolj omogočiti vnovično uporabo nekaterih kmetijskih površin, ki so se zaradi opustitve kmetovanja v zadnjih letih zarasle.
V teh dneh bo v veljavo stopil dodatek k pogodbi o upravljanju slovenskih državnih gozdov, s katerim Kmetijsko ministrstvo družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG) nalaga sečnjo in spravilo lesa na zemljiščih, ki so opredeljena kot kmetijska, a jih je prerasel gozd. Kot navaja časnik Dnevnik, ki se sklicuje na neuradne vire, naj bi to pomenilo “izkrčenje vsaj četrtine državnih gozdov, s katerimi gospodari SiDG”. Šlo naj bi za približno 60 tisoč hektarjev gozda. SiDG sicer upravlja s cca. 240 tisoč hektarji gozdov v državni lasti.
Novica o načrtovanem poseku četrtine gozdov v lastni SiDG je v javnosti vzbudila veliko ogorčenja, filozof Boris Vezjak je ministra na svojem blogu celo imenoval “slovenski Bolsonaro”, in njegove načrte označil za krčenje slovenske Amazonije.
“Priložnost za obujanje zaraščenih kmetijskih zemljišč.”
“Uvodoma želim poudariti, da s tem posegom nikakor ne gremo v sečnjo državnih gozdov,” nam je v današnjem telefonskem pogovoru dejal kmetijski minister Jože Podgoršek. “Želimo samo dati priložnost za obuditev tistih zemljišč, ki so po namenski rabi še vedno kmetijska, pa jih je prerasel gozd.”
Številna kmetijska zemljišča so se namreč v zadnjih desetletjih zaradi opuščanja kmetovanja zarasla. “V času druge svetovne vojne je gozd pokrival 40 odstotkov Slovenije, danes pa že 58 odstotkov,” opozarja Podgoršek. Po njegovih besedah je tudi v vidika vojne v Ukrajini in prizadevanj za prehransko samooskrbo smiselno, da nekatere zarasle površine spet namenimo pridelavi hrane. “Številni kmetje nam govorijo, da bi rad pridobili dodatna kmetijska zemljišča, in zato smo jim prisluhnili. Dajemo jim priložnost.”
Na gre zgolj za gozdne površine v državni lasti, ki jih upravlja SiDG. “Po oceni, ki jo imamo, gre za okoli 60 tisoč hektarjev na celotnem območju Slovenije, ne glede na lastništvo,” pojasnjuje Podgoršek.
To sicer ne pomeni, da bodo posekali vseh 60 tisoč hektarjev. “V nekaj letih bo verjetno posekanih nekaj tisoč hektarjev, večina površin bo ostala gozd.”
Travniki in pašniki namesto mladega gozda
Za sečnjo gozda bo moral kmet najprej izraziti interes za obdelovanje dodatnih površin, razlaga Podgoršek. “Ko bo nek lastnik skrčil tak gozd, bo to takoj prevzela kmetijska inšpekcija. Prepovedali bomo drugačno rabo in ga kaznovali, če tam ne bo kmetijske proizvodnje.”
Večinoma gre po njegovih besedah za zaraščene površine na območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji, kar pomeni, da si je mogoče od tega ukrepa obetati predvsem nove pašnike in travnike za rejo ter prehrano živine.
Večjega obsega dodatnih njivskih površin ne gre pričakovati. “Na ravninskem delu so večinoma stari gozdovi, v katere ne nameravamo posegati. Ne gre za poseg v našo gozdarsko tradicijo. Gre za zemljišča, na katerih so gozdovi še zelo v mladi fazi in niso zelo kakovostni. Govorimo o površinah, ki v danem trenutku nimajo bistvenega pomena za slovensko gozdarstvo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje