Menu Item
Razmere v Slovenski ljudski stranki so čedalje bolj napete. V stranki sta se, kot nam pripovedujejo sogovorniki, po evropskih volitvah izoblikovali dve struji. Prva podpira aktualno vodstvo stranke na čelu s predsednikom SLS Markom Balažicem, druga pa na čelu stranke vidi nesojenega evroposlanca Petra Gregorčiča. Ker slednji pospešeno obiskuje strankine lokalne odbore, nekateri v SLS namigujejo tudi na poskus sovražnega prevzema stranke.
Glavna akterja spora v zunajparlamentarni SLS, ki se vleče že od junijskih evropskih volitev, sta predsednik stranke Marko Balažic in nesojeni evropski poslanec SLS Peter Gregorčič. Ključno vprašanje, ki v stranko vnaša vedno večji razdor, pa se glasi, ali bi moral Balažic stolček na čelu stranke prepustiti Gregorčiču.
Gregorčič nedavno ni bil izvoljen za evropskega poslanca, a se mu je poslanski stolček v Bruslju izmuznil za vsega nekaj tisoč glasov. Ali bo svoj politični kapital unovčil v SLS in pomagal stranki, da se na naslednjih parlamentarnih volitvah po več kot desetletju prebije nazaj v državni zbor, Gregorčič še ni razkril.
Se je pa Balažic že kmalu po volitvah soočil s prvim poskusom zamenjave. Na zadnji seji glavnega odbora SLS, ki se je sprevrgla v obračunavanje med Gregorčičem in vodstvom stranke, je namreč eden od članov predlagal sklic izrednega volilnega kongresa, na katerem bi se za predsednika SLS lahko potegoval tudi Gregorčič. Večina članov je omenjeni predlog zavrnila, vendar pa prihodnost Balažica na čelu stranke ostaja negotova.
Gregorčič obiskuje in “testira” terensko bazo SLS
V SLS sta se namreč po besedah naših sogovornikov izoblikovali dve struji. Prva močno podpira aktualno vodstvo stranke na čelu z Balažicem, druga pa si želi, da SLS s svojo ekipo čim prej prevzame Gregorčič.
Čeprav se Gregorčič še ni včlanil v SLS, v zadnjih dneh pospešeno obiskuje in “testira” strankin teren. “Ob prijetnem druženju ob Kolpi z nekaterimi predsedniki, podpredsedniki in člani različnih občinskih odborov SLS smo kakšno rekli tudi o politični prihodnosti Slovenije,” je ob fotografijah druženja s člani SLS zapisal Gregorčič.
Po informacijah N1 se je Gregorčič doslej že dvakrat sestal s predstavniki lokalnih odborov SLS. Prvič so se srečali v Veliki Račni pri Grosuplju, drugič pa v Adlešičih v Beli krajini. Z Gregorčičem so se sestali člani odborov SLS iz Grosuplja, Ivančne Gorice, Trebnjega, Dobrepolja, Postojne, Kranja in Semiča.
Kdo je dal pobudo za omenjena srečanja, ni jasno. V krogih blizu Gregorčiča je mogoče slišati, da so jih organizirali odbori SLS, viri iz stranke pa zatrjujejo, da za njimi stoji Gregorčičeva ekipa. Kaj je namen Gregorčičevih obiskov pri lokalnih odborih, se v teh dneh sprašuje marsikdo v stranki.
“Če bi bil na njegovem mestu, tega ne bi delal. Razumljivo bi bilo, če bi v Belo krajino povabil tudi predsednika in del vodstva stranke. Tako pa hočeš nočeš, kdor želi tako gledati, lahko to vidi tudi kot poskus sovražnega prevzemanja stranke,” je za N1 dejal nekdanji dvakratni predsednik SLS Marjan Podobnik.
“Ne vem, ali je Gregorčič že postal član stranke SLS ali ne. Če ni, potem so ta srečanja nenavadna,” pa je za N1 dejala ljubljanska mestna svetnica SLS in kandidatka Gibanja Povežimo Slovenijo na zadnjih državnozborskih volitvah Tina Bregant.
O tem, ali Gregorčič načrtuje prevzem stranke, Bregant ni želela špekulirati: “To je vprašanje zanj, ne zame.” Podobnik pa je v povezavi s tem poudaril: “Če prevzameš stranko na način, da je večina dosedanjega vodstva aktivno proti tebi, potem nimaš velikih možnosti za uspeh.”
“Balažic naj čim prej stehta svojo podporo”
Gregorčič svojih političnih načrtov ne razkriva, prav tako pa ne komentira dogajanja v SLS. V molk se je zavil tudi Balažic, ki se sooča z očitki, da je zavajal javnost in volilce z navajanjem lažne izobrazbe.
Svojo plat zgodbe o diplomi naj bi Balažic pojasnil najkasneje do septembrske klavzure stranke, na kateri bodo člani SLS za tesno zaprtimi vrati iskali odgovore na vprašanja, kakšna naj bo prihodnost stranke in kdo naj jo vodi.
Vplivni član SLS in nekdanji dolgoletni predsednik Zadružne zveze Peter Vrisk je za N1 povedal, da bi moral Balažic čim prej preveriti, koliko podpore še uživa v stranki. Na vprašanje, ali bi se moral umakniti Gregorčiču, pa je Vrisk odgovoril, da bi Balažic lahko odstopil, vendar tega doslej ni naredil.
“Najmanj, kar bi bilo potrebno, pa je, da predsednik čim prej odpre resno razpravo ter stehta svojo podporo v stranki in v javnosti. Če smo pametni, bomo sledili nekomu, ki ima širšo podporo v javnosti,” je bil jasen Vrisk.
Bregant, ki sicer ni članica SLS, se pa opredeljuje kot njena podpornica, je poudarila, da je v ljudski stranki veliko ljudi z izkušnjami iz politike, ki bi v stranko lahko prinesli nekaj novega: “Ali je Balažic prava oseba za vodenje stranke, pa bodo presojali člani odborov oziroma vodstvo stranke.”
Podobnik pa je ocenil, da so stvari tako resne, da je na kocki prihodnost stranke. “Imamo dve skupini, ki utrjujeta svoj položaj. Ena podpira sedanjega predsednika oziroma sedanje vodstvo, druga pa gospoda Gregorčiča. Če ne bo hitro prišlo do pogovorov, kako naprej, bo stranka šla v smeri razkola.”
“Verjetno ima SLS tudi bolj primerne ljudi od Gregorčiča”
Kako veliko podporo znotraj SLS uživa Gregorčič, trenutno ni mogoče oceniti, ne gre pa spregledati, da si je v stranki v zadnjem času nakopal veliko nasprotnikov.
Vrisk je med tistimi, ki so prepričani, da bi morala SLS izkoristiti Gregorčičev politični kapital z evropskih volitev: “Mislim, da je lahko tudi kandidat za predsednika stranke. O tem morajo odločiti organi in volilni kongres, ampak glede na doslej videno in glede na podporo javnosti je lahko dober kandidat za predsednika stranke.”
Po Podobnikovem mnenju bi bil Gregorčič bolj primeren za predsednika vlade kot za predsednika stranke: “Gregorčiča cenim, pred prejšnjimi volitvami sem ga nagovarjal, da bi bil kandidat Gibanja Povežimo Slovenijo za mandatarja, sem pa po evropskih volitvah pri njem zaznal določeno odsotnost občutka, kaj pomeni strankarska politika. To seveda ne pomeni, da ne bi mogel biti predsednik stranke, če bi pred volilnim kongresom prišlo do čim širšega dogovora v stranki.”
“Verjetno ima SLS tudi kakšne ljudi, ki bi bili bolj primerni od Gregorčiča,” pa je dejala Bregant in dodala, da SLS nikoli ni bila stranka, ki bi temeljila na samo enem obrazu ali kultu osebnosti.
Del SLS si želi povezovanja z NSi
Ali se bo Gregorčič dejansko poskusil zavihteti na stolček na vrhu SLS, bi bilo lahko po naših informacijah odvisno tudi od tega, kakšno stališče bo stranka zavzela do idej o povezovanju z NSi. To možnost naj bi na zadnji seji izvršilnega odbora SLS nakazal nekdanji evropski poslanec SLS Franc Bogovič.
Bogovič, ki je ljudsko stranko v preteklosti tudi vodil, za izjave ni bil dosegljiv, ker je na dopustu, mnenja o morebitnem povezovanju z NSi pa so znotraj SLS deljena. Podobnik je poudaril, da je zaradi “zamer in ran iz preteklosti”, ki so posledica dogajanj ob združevanju SLS in SKD leta 2000, nesmiselno govoriti o združevanju strank, je pa osebno naklonjen skupnemu nastopu SLS in NSi na naslednjih parlamentarnih volitvah.
Vrisk in Bregant sta medtem skeptična do povezovanja z NSi. “Če v SLS postavimo stvari na pravo mesto, lahko stranka pride samostojno v parlament,” je ocenil Vrisk. S tem se strinja tudi Bregant: “SLS ima svojo pamet in zastopa drugo volilno telo kot preostale desne ali leve stranke.”
Podobnik je ocenil, da bi bilo v projekt povezovanja med NSi in SLS smiselno povabiti tudi Petra Gregorčiča ter poslanca SDS in predsednika društva Platforma sodelovanja Anžeta Logarja.
Kot smo prvi poročali na N1, sta se Gregorčič in Logar po evropskih volitvah že sestala, vendar pa glede morebitnega sodelovanja nista dorekla še ničesar. Po navedbah naših virov Gregorčič sicer močno nasprotuje povezovanju SLS z NSi, zadržke glede tega pa naj bi imel tudi Balažic.
NSi: Združevanja s SLS ne bo
Z vprašanjem, kako komentirajo pobude za sodelovanje, ki prihajajo iz dela SLS, smo se obrnili tudi na NSi. V stranki, ki jo vodi Matej Tonin, so za N1 pojasnili, da “pogovori o združevanju obeh strank ne potekajo in da združevanja ne bo”.
“Prav tako nas ni s strani SLS kontaktiral nihče, ki bi se rad pogovarjal o sodelovanju. Počakali bomo, da najprej uredijo njihove notranje odnose, potem bo čas za pogovore o morebitnem sodelovanju na državnozborskih volitvah 2026,” so dodali v NSi.
Za povezovanje med SLS in NSi si v zadnjem času močno prizadeva predvsem predsednik Demosove vlade, nekdanji bivši evropski poslanec in eden od ustanoviteljev NSi Lojze Peterle.
Spomnimo, Peterle je poleg nekaterih kandidatov NSi pred evropskimi volitvami podprl tudi Balažica, ki je bil pred leti njegov asistent v Bruslju. Njegova poteza je v NSi poskrbela za veliko slabe volje, številni so jo ocenili kot “škodljivo”.
Povezovanje oziroma združitev NSi in SLS je pred kratkim podprl tudi prvak SDS Janez Janša. “SDS podpira povezavo in/ali združitev NSi in SLS. Javno smo podpirali tudi skupno listo NSi in SLS že na volitvah v Evropski parlament. Če bi nastopili skupaj, bi dobili dva evropska poslanca,” je sporočil Janša.
V NSi in SLS so se pred evropskimi volitvami pogovarjali tudi o oblikovanju skupne liste, a dogovora niso dosegli. Ko je kasneje postalo jasno, da so v SLS za nosilca svoje kandidatne liste izbrali Gregorčiča, ki je bil v času prejšnje Janševe vlade predsednik programskega sveta na RTV Slovenija, pa so se v NSi hitro pojavile ocene, da so v ljudski stranki na vrh liste postavili “Janševega človeka” in da gre za manever, s katerim si želi SDS priključiti SLS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje