Menu Item
Po prvem krogu pogovorov med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini je v državnem zboru aktualna ideja o vnovični ustanovitvi parlamentarne skupine prijateljstva z Rusijo. Pobudnika ideje sta poslanca Gibanja Svoboda Lena Grgurevič in Miroslav Gregorič. Pobudo podpira tudi nepovezani poslanec Dejan Kaloh, ki je prek družbenega omrežja X že v sredo napovedal, da bosta z Gregoričem ustanovila skupino prijateljstva z Rusijo za mir. To pa je zmotilo Grgurevič, ki pravi, da Kaloha v skupino prijateljstva z Rusijo ne bi povabila. Kot je dejala, sama za razliko od njega že vseskozi opozarja na "dvojne vatle" v evropski politiki. "Tudi predhodne sestave našega parlamenta so žal složno kršile mednarodno pravo. Primer je priznanje Kosova," je za N1 poudarila poslanka Svobode.
Potem ko so se v Savdski Arabiji v torek začeli prvi pogovori med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini, se v slovenskem hramu demokracije že pojavljajo ideje o ustanovitvi nove parlamentarne skupine prijateljstva z Rusko federacijo. Omenjena skupina prijateljstva je nazadnje delovala v prejšnjem parlamentarnem mandatu, razpuščena pa je bila po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino konec februarja 2022, saj je večina poslancev iz nje izstopila.
Pobuda za ustanovitev nove skupine prijateljstva z Rusko federacijo je prišla s strani poslancev Svobode Miroslava Gregoriča in Lene Grgurevič. “Geopolitična situacija se spreminja. Evropski kompas je sicer nekoliko zbegan, ampak nova ameriška smer je tu popolnoma jasna. Kaj je narobe s tem, če lahko parlamentarci karkoli dosežejo v stikih z rusko dumo ali ukrajinsko vrhovno rado?” je za N1 dejal Gregorič.
Po njegovih besedah se bo nova skupina imenovala skupina prijateljstva z Rusijo za mir. “Mi si ne želimo, da bi se Rusi še najprej vojskovali v Ukrajini. Naš glavni cilj je, da se v Ukrajini doseže premirje. Če lahko en milimeter pomagamo do tega, da se premirje sklene čim prej, toliko boljše,” je pojasnil poslanec Svobode.
Grgurevič: Priznanje Kosova je primer kršitve mednarodnega prava
Lena Grgurevič pa je za N1 dejala, da se za ponovno vzpostavitev skupine prijateljstva med slovenskimi in ruskimi parlamentarci zavzema že vse od nastopa poslanske skupine. “Že ves čas menim, da je bila politika EU, kot se zdi sedaj očitno, že leta slabo vodena. Tudi predhodne sestave našega parlamenta so žal složno kršile mednarodno pravo. Primer je priznanje Kosova, posledice tudi takšnih rušenj pravil mednarodnega prava pa sedaj žanjemo,” je poudarila Grgurevič.
Pravila mednarodnega prava naj bi varovala nedotakljivost državnih meja, vendar pa se je to po mnenju poslanke Svobode zaradi različnih interesov to “gladko” kršilo. “Tukaj ni šlo za interese EU. Z Izraelci nismo prekinili diplomatskih stikov, prav tako je v državnem zboru ustanovljena skupina prijateljstva z Izraelom. Dvojni vatli, očitno,” je prepričana Grgurevič.
Kot je poudarila, se je Rusija trudila izogniti vojni v Ukrajini in da je želela pogajanja. “Po stotisočih mrtvih, milijonih razseljenih in izgubi petine ukrajinskega ozemlja, se bodo pogajanja zdaj začela, a škoda je že enormna, tudi za EU,” je dejala poslanka Svobode. Ob tem je dodala, da poslanci v skupinah prijateljstva delujejo samostojno ter da pri tem ne gre za stališča strank in poslanskih skupin.
Gregorič je potrdil, da je o ustanovitvi nove skupine prijateljstva z Rusijo govoril z nepovezanima poslancema Dejanom Kalohom in Mojco Šetinc Pašek. Kaloh je namreč že v sredo prek družbenega omrežja X sporočil, da z Gregoričem ustanavljata skupino prijateljstva z Rusijo. “Zakaj bi slovenski parlamentarci sedeli križem rok, če lahko tudi sami prispevamo k miru in diplomaciji,” je zapisal nepovezani poslanec.
“Dejana Kaloha nikdar ne bi povabila k sodelovanju”
Kaloh je danes za N1 dodatno pojasnil, da podpira Gregorčičevo pobudo in upa, da se ji bo pridružilo čim več poslancev. “Noro bi bilo, da bi namesto mirovnih pobud zdaj prilivali olje na ogenj s predlogi za dodatno oborožitev,” je poudaril Kaloh in dodal, da je v novi skupini pripravljen prevzeti predsedniško mesto. Bivši poslanec SDS, ki se je s stranko Janeza Janše dokončno razšel oktobra lani, je bil sicer med prvimi poslanci, ki so po začetku vojne v Ukrajini izstopili iz skupine prijateljstva z Rusijo.
A kot pravi Kaloh, so se razmere na mednarodnem parketu tako močno spremenile, da morajo biti na dialog pripravljeni tudi slovenski poslanci. Grgurevič takšna pojasnila ne prepričajo: “Poslanec Kaloh glede na svoje dosedanje nastope v državnem zboru in predhodna ravnanja deluje oportuno. Sama ga nikdar ne bi vabila k sodelovanju. Kaj pa je vplivalo na njegovo spremembo stališča? To, da je na volitvah v ZDA zmagal Donald Trump, on pa se je hkrati prelevil v prijatelja Rusije?”
Po njenih besedah je Gregorič po lastni volji nagovoril Kaloha in Šetinc Pašek, da naj se pridružita omenjeni pobudi. “Oba sta po njegovih navedbah potrdila interes za vključitev, Kaloh pa je, željan minute slave, o tem obvestil še medije,” je še dodala Grgurevič. Šetinc Pašek je sicer za N1 dejala, da še ne ve, ali bi se pridružila skupini prijateljstva z Rusijo. “Podpiram to, da se je treba pogovarjati o miru, vendar pa je Rusija v tej vojni zame še vedno agresor nad Ukrajino,” je dejala za N1.
Pobudniki ideje o skupini prijateljstva z Rusijo so po informacijah N1 nagovarjali tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki pa naj ne bi bila preveč navdušena nad tem predlogom. Gregorič tega ni potrdil, je pa poudaril, da morajo za ustanovitev skupine prijateljstva na svojo stran pridobiti tudi katerega od poslancev SDS ali NSi. “Če bo opozicija to blokirala, potem iz tega ne bo nič,” je dodal poslanec Svobode.
Poslancev SDS in NSi v skupini prijateljstva z Rusijo ne bo
Po pravilniku o mednarodni dejavnosti državnega zbora morajo namreč člani skupine prijateljstva prihajati iz vsaj polovice vseh poslanskih skupin, in sicer tako koalicijskih kot opozicijskih. V SDS so za N1 poudarili, da njihovi poslanci v takšni skupini prijateljstva ne bodo sodelovali. Prav tako v njej ne bo poslancev NSi. “Zdi se nam neprimerno, da bi gojili prijateljske odnose s predstavniki države, ki je v tej vojni okupator,” so sporočili iz Nove Slovenije.
Da morajo biti v skupini prijateljstva tako koalicijski kot opozicijski poslanci, so danes opozorili tudi v poslanski skupini Svobode, katere člana sta Gregorič in Grgurevič. Ob tem so sicer poudarili, da ima vsak poslanec legitimno pravico, da sodeluje v katerikoli skupini prijateljstva in da jim tega ne preprečujejo. “O sodelovanju v določeni skupini prijateljstva ne odloča poslanska skupina, ampak gre za individualno odločitev vsakega posameznega poslanca,” so pojasnili v Svobodi.
V SD medtem pravijo, da z idejo o ustanovitvi skupine prijateljstva z Rusijo niso seznanjeni in da je ne morejo komentirati. Iz Levice, ki zagovarja izstop Slovenije iz zveze Nato, zaustavitev vojaške pomoči Ukrajini ter čimprejšnji začetek mirovnih pogajanj med Moskvo in Kijevom, pa so sporočili, da so se pripravljeni pogovarjati o pridružitvi omenjeni skupini prijateljstva “pod pogojem, ko bo vzpostavljeno premirje med Rusijo in Ukrajino”.
Pretiranega navdušenja nad tem, da bi se pridružil skupini prijateljstva z Rusijo, ne kaže niti poslanec Miha Kordiš, ki mu je Levica novembra lani zamrznila članstvo v stranki. Kot je dejal, v skupinah prijateljstva ne vidi možnosti za večje premike in spremembe. Gregorič kljub temu ostaja optimističen: “Če bo prevladala miselnost, da lahko tudi stiki med parlamenti kaj pomagajo, potem bo skupina prijateljstva z Rusijo za mir tudi ustanovljena.”
A kot že rečeno, ob nasprotovanju SDS in NSi skupina prijateljstva z Rusijo ne more biti ustanovljena.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje