V državnem zboru so se lotili prve obravnave predlogov sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani, ki ju je v zakonodajni postopek vložilo 5.000 državljanov, v njihovem imenu pa Inštitut 8. marec. S predlogoma želijo zagotoviti brezplačno kosilo za vse učence. Nasprotovanja predlogu ni izrecno napovedala nobena poslanska skupina.
Mojca Lukan z inštituta je povedala, da so predloga vložili glede na izkušnje staršev, ki so poročali, da otrokom težko plačajo kosilo v šoli. S spremembo zakona o osnovni šoli bi kot pravico za vse šoloobvezne otroke uvedli šolsko kosilo, z novelo zakona o šolski prehrani pa bi to pravico tehnično uredili in denimo prepovedali outsourcing, torej zunanje izvajalce. Zagotavljanje šolskega kosila je zdaj namreč tržna dejavnost.
Predloga so po njenih besedah podprle številne nevladne organizacije in sindikati, tako Slovenska filantropija, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in zveza prijateljev mladine.
Izdatki proračuna bi se po predlogih povečali za 77 milijonov evrov.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da na ministrstvu načeloma podpirajo namen predlagatelja v zvezi z zagotovitvijo brezplačne prehrane za učence. Nenazadnje je urejanje tega vprašanja po njegovih besedah del vsebin v koalicijski pogodbi. Vendar je spremembe treba vpeljevati postopoma ob zavedanju, da predlog posega v kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti posameznih šol, je opomnil.
Predloga zato po njegovem opozorilu trenutno nista izvedljiva v praksi, vendar namerava ministrstvo poskrbeti za to, da vse osnovne šole pridobijo ustrezne prostorske in kadrovske pogoje za njuno izvajanje. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se v Gibanju Svoboda strinjali z ministrovim opozorilom. Edina pot je dogovor za skupno mizo in dialog s šolami, so menili. Vlada se je sicer takoj po začetku draginje lotila ustreznih ukrepov in zamrznila ceno šolske malice, so spomnili.
Brezplačen obrok tudi za srednješolci
Stroške višjih cen hrane in energije, ki bi jih sicer morali plačati učenci in dijaki, je tako prevzela država, so dodali v SD. To je vlada po njihovem pojasnilu lahko naredila, ker je zagotavljanje šolske malice opredeljeno kot javna služba, ceno malice pa je določilo pristojno ministrstvo. Medtem je nudenje šolskega kosila opredeljeno kot tržna dejavnost osnovnih šol, ceno kosila pa določajo šole same.
Trenutna ureditev pri subvencioniranju prehrane na šolah ni ustrezna, saj povečuje stigmatizacijo otrok, pa so izpostavili v Levici. Po predlogih bi poskrbeli za zdravo prehrano vseh otrok, tudi tistih, ki imajo poseben prehranjevalni režim, menijo. Poleg tega po njihovi ugotovitvi stremita k zdravemu prehranjevanju otrok.
Ne samo učencem, ampak tudi srednješolcem bi morali zagotoviti brezplačen obrok, so prepričani v SDS. Tako so v tej poslanski skupini zapisali v svojem predlogu, ki je bil obravnavan jeseni lani, vendar je bil zavrnjen, so spomnili.
V NSi so se strinjali z namenom predlogov, da bo šolsko kosilo brezplačno za vse. A so ob tem opozorili, da bi na pleča občin tako prešlo breme za zagotovitev kadrovskih in prostorskih možnosti, medtem ko občine nimajo teh sredstev. V prvi obravnavi predlogoma ne bodo nasprotovali, ker pričakujejo, da bosta še dodelana.
Zadnjih pet mesecev brez sprememb
V Inštitutu 8. marec so se po koncu obravnave odzvali na nekatere očitke iz razprave. Poudarili so, da ne pripadajo nobeni politični stranki in niso vladna organizacija ter da so pri pripravi zakona sodelovali s šolniki, strokovnjaki in poslanskimi skupinami. Opozorili so tudi, da je nesprejemljivo, da se v zadnjih petih mesecih na tem področju ni nič spremenilo, vlado pa so pozvali, naj nemudoma zagotovi brezplačna kosila v šolah za vse otroke, ki živijo pod pragom revščine.
Po njihovih izračunih namreč nimajo vsi otroci, ki živijo pod ali tik nad pragom revščine, dostopa do brezplačnih kosil. Odstotek vseh otrok, ki so upravičeni do brezplačnih kosil, je tako v zadnjih petih letih zaradi višanja cenzusa padel iz 26,6 odstotka vseh učencev na 21,5 odstotka. V tem času je tako pravico do brezplačnega kosila po njihovih ocenah izgubilo okoli 10.000 otrok.
DZ bo glasovanje o tem, ali sta predloga primerna za nadaljnjo obravnavo, opravil v četrtek v okviru glasovanj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje