Menu Item
Poslanke in poslanci so zavrnili predlog za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki sta jo v parlamentarni postopek vložili opozicijski poslanski skupini SDS in NSi. Na tajnem glasovanju je za njeno razrešitev glasovalo 33 poslancev, proti pa jih je bilo 50. Opozicijski stranki sta ji sicer očitali kršenje državnozborskega poslovnika in zakonov. V skoraj sedem ur trajajoči razpravi je bilo s strani opozicije mogoče slišati številne očitke in nepravilnosti na račun predsednice državnega zbora, koalicijski poslanci, predvsem iz Gibanja Svobode, pa so ji odločno stopili v bran.
Nesoglasja med opozicijskima strankama in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič so postala stalnica tega sklica državnega zbora, predlog za razrešitev Klakočar Zupančič pa je sledil postopanju predsednice DZ ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali v SDS.
Ti Klakočar Zupančič očitajo kršenje poslovnika DZ, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, Klakočar Zupančič pa je to storila pred potekom 30-dnevnega roka.
Tajnega glasovanja se je udeležilo 84 poslank in poslancev, ena oddana glasovnica je bila neveljavna. Za razrešitev Urške Klakočar Zupančič z mesta predsednice državnega zbora je glasovalo 33 poslancev, proti jih je bilo 50. Klakočar Zupančič tako ostaja na položaju predsednice državnega zbora.
Prvopodpisana pod predlog za njeno razrešitev, vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, je uvodoma dejala, da je državni zbor doslej vodilo 14 predsednikov. Nekateri so bili pri tej nalogi bolj uspešni kot drugi, vsi pa so poudarjali, da bodo hram demokracije vodili v dobro vseh državljanov in enakopravno do vseh poslancev, ne glede na njihovo pozicijsko oziroma opozicijsko vlogo. “Mirno lahko rečemo, da si je državni zbor pod temi 14 predsedniki večino časa lahko pripel naziv hram demokracije. A nato je prišla Svoboda,” je dejala Godec.
“Predsednica državnega zbora dokazuje, da ni kos nalogi”
Spomnila je na besede Klakočar Zupančič ob izvolitvi na mesto predsednice državnega zbora, ki je dejala, da so razsežnosti njene izvolitve zgodovinske in da se veseli, da po dobrih 30 letih samostojnosti na čelo državnega zbora stopa ženska, kar je morda prvi znanilec sprememb, ki jih država potrebuje.
“Ne, takšnih sprememb hrama demokracije naša država ni potrebovala, ne potrebuje in ne bo potrebovala. Zakaj? Državni zbor je najprej spremenila v boksarsko prizorišče, potem v cirkus, sodno dvorano, v zadnjem času pa smo priča teatru absurda oziroma hiši, kjer se odvijajo tragikomedije, v kateri predsednica državnega zbora dokazuje, da ni kos nalogi,” je poudarila vodja poslancev SDS.
Izpostavila je, da je bila Klakočar Zupančič ena izmed prvih Soroševih štipendistk, ki se je kalila v tujini, kasneje pa je preučevala vpliv nacistične ideologije na družbe, njene podsisteme in pravo. Po besedah Jelke Godec pa smo danes priča izvrševanja represivnih dejanj v praksi. Navedla je vse od odvzemanja besed poslancem opozicije, nenehno komentiranje sej, omejevanje ali celo zaustavljanje zakonskih in poslovniških instrumentov opozicije, izvajanje pritiskov na opozicijske poslance, ki mejijo na mobing, metanje knjig v smeri, odstranjevanje knjig s poslanskih klopi. “Vse to je mogoče zaslediti v sistemih totalitarne oblasti in v državnem zboru leta 2024,” je poslancem dejala Godec.
Klakočar Zupančič je očitala tudi kršenje poslovnika državnega zbora in da si ga v nekaterih primerih, ko je to v korist vladajoče koalicije, tolmači po svoje. Očitala ji je tudi, da še vedno ni sklicala izredne seje državnega zbora za ustanovitev preiskovalne komisije, da je pritiskala na opozicijskega predsednika parlamentarnega odbora, da skliče sejo, ob tem pa ne reagira na zahteve tretjine članov preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno politično vmešavanje v delo policije, ki zahtevajo, da predsednik vlade priča pred komisijo.
Godec je še opozorila, da je predsednica državnega zbora na seje uvrstila več predlogov zakonov in aktov, za katere je zakonodajnopravna služba nedvoumno zapisala, da so v nasprotju z ustavo.
“V poslanski skupini SDS zato po dveh letih in pol ocenjujemo, da je prišel čas, da rečemo, da je dovolj. Dovolj je kršenja ustave, zakonov, poslovnika državnega zbora in dolgoletne parlamentarne prakse. Dovolj je rušenja temeljnih demokratičnih postulatov v tej hiši ter arbitrarnega in samovoljnega odločanja. Dovolj je, da se predsednica državnega zbora zgolj do opozicijskih poslancev obnaša vzvišeno, nedostojno in sovražno. Je samo prva med enakimi,” je poudarila Godec.
Dodala je še, da so nekateri v času Svobode pozabili, da so politiki politični nasprotniki in ne sovražniki, ter da sta ne glede na različna stališča in poglede potrebna spoštovanje in strpnost.
Klakočar Zupančič: Laž ne bo nikoli postala resnica
Klakočar Zupančič je v izjavi po tajnem glasovanju dejala, da je vesela zaupanja poslancev. Ocenila pa je, da bo treba še veliko storiti za dvig ravni komuniciranja v DZ. Sama ostaja s pokončno hrbtenico in bo svoje delo opravljala enako kot doslej, je odločna.
O tem, kako bo poskušala v bodoče miriti strasti, je po današnji razpravi poudarila, da je treba delati skladno z ustavo, zakoni in poslovnikom, pravila, po katerih deluje DZ, pa razlagati skladno z ustavno ureditvijo in v dobrobit državljanov.
To bo vodilo njenega prihodnjega dela ne glede na morebitne napade, diskreditacije ali vnovične poskuse razrešitve. “Temu sem se zavezala, ne samo na mestu predsednice državnega zbora, ampak s prihodom v politiko in tukaj odstopanj ne bo,” je zatrdila. Prepričana je namreč, da si država zasluži biti država, ne pa da obstaja sama zase ali celo izkorišča državljane za lastne interese.
Prva med poslanci pa ocenjuje, da jih še kar nekaj dela čaka za dvig komuniciranja v državnem zboru, predvsem pri ocenjevanju oseb na podlagi njihovih osebnih lastnosti. “To je nekaj, kar bomo res morali popraviti,” je dejala po celodnevni razpravi o predlogu za njeno razrešitev.
V predstavitvi stališča je predsednica državnega zbora izpostavila, da je potek današnje seje zelo dobro predvidljiv, saj bo tekla razprava, v kateri argumenti in dejstva ne bodo imeli prav velike vloge za predlagatelje razrešitve. Dejala je tudi, da današnji predlog za razrešitev predsednika državnega zbora ni prvi takšen predlog, saj so ga bili po dvakrat deležni že Pavle Gantar, Milan Brglez in Igor Zorčič. “Vse tri zelo spoštujem, zato sem pravzaprav zadovoljna, da sem od danes naprej v njihovi družbi,” je dodala.
Klakočar Zupančič je poudarila, da je državni zbor v prvih dveh letih obravnaval skoraj 300 zakonov, okoli 200 pa jih je bilo tudi sprejetih, zato je prepričana, da državni zbor deluje učinkovito. Sama je organizirala tudi štiri posvete na teme boljše prihodnosti otrok, boljše prihodnosti za živali, za boljšo prihodnost starejših in o položaju otrok v sodnih postopkih.
“Državni zbor je v tem mandatu razpisal šest referendumov, tri naknadne zakonodajne referendume na zahtevo opozicije in tri posvetovalne referendume. Vseh šest referendumov je opozicija izgubila, saj so volilke in volilci v vseh šestih primerih izrazili večinsko podporo stališčem, ki jih je zastopala koalicija,” je izpostavila.
Dejala je, da parlamentarno prakso spreminja, ker se je izkazalo, da dosedanja omogoča zlorabe, predvsem pri tako pomembnem instrumentu, kot je posvetovalni referendum. Njegov namen je namreč, da se državljane predhodno vpraša o mnenju glede pomembnih tem za razvoj države in ne za zavlačevanje zakonodajnih postopkov.
Glede roka za obravnavo predloga posvetovalnega referenduma pa je dejala, da se določba v poslovniku glasi, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen, najkasneje 30 dni pred to sejo. “Ne piše torej najmanj 30 dni ali natančno 30 dni pred to sejo. Že besedna razlaga, ne da bi se spuščali v kakšno drugo razlagalno metodo, pove, da je predlog lahko vložen in obravnavan tudi manj kot 30 dni pred naslednjo sejo, saj v nasprotnem primeru prihaja do zlorab. Kar se je izkazalo v tem mandatu v več primerih,” je pojasnila.
Dodala je, da je sicer besedilo dokaj nespretno zapisano in je verjetno ostanek neke druge, starejše zakonodaje. A to po njenem prepričanju ne spremeni dejstva, da se roki predpisujejo z namenom, da so osebe ali državni organi aktivni – da se izvedejo aktivnosti v zakonskem roku, ne da so pasivni in se stvari pospravijo v predal.
Ob tem je izpostavila primer predloga opozicijske SDS in njenega predsednika Janeza Janše, ki je glede priznanja Palestine napovedal predlog razpisa posvetovalnega referenduma, z namenom “ohlajanja glav in ponovnega razmisleka”, torej da se zavlačuje zakonodajni postopek.
Glede ustanavljanja preiskovalnih komisij je Klakočar Zupančič pojasnila, da so bile vse komisije skladno z zahtevami tudi ustanovljene, razen druge preiskovalne komisije na področju energetike, saj se vsebina te komisije pokriva z vsebino druge preiskovalne komisije, ki je že ustanovljena. Dodala je, da bo ustanovljena takoj, ko predlagatelji popravijo zahtevo, da se odpravi vsaj prekrivanje s pristojnostmi obstoječe komisije ali pa da se razširi predmet preiskave.
“Resnično moram biti hud trn v peti nekaterim, predvidevam, da predvsem tistim, ki so se v svoji dolgoletni politični praksi navadili na to, da lahko državo in pravo prikrojijo svojim lastnim interesom, izsiljujejo, grozijo, verbalno napadajo, ker se jih drugi navadno prestrašijo in se uklonijo. Jaz se ne bom uklonila, ker vem, čemu sem zavezana, in zavezana sem vam, spoštovane državljanke in državljani, vaši dobrobiti in vašemu blagostanju,” je ob koncu nagovora dejala Klakočar Zupančič.
“Laž ne bo nikoli postala resnica, lahko jo tisočkrat ponovite, pa bo ostala laž. Lahko jo tvitate, kričite na ulicah ali pred sodišči, lahko jo zapišete v knjige ali objavljate v svojih medijih, a laž bo ostala laž. Ko so nas v otroštvu starši učili osnov etike in prevzemanja odgovornosti za lastna dejanja, pa so pogosto uporabili star ljudski rek: kdor laže, tudi krade,” je še poudarila.
Odločna podpora koalicije predsednici državnega zbora
Vodja poslancev SD Jani Prednik je dejal, da v njihovi poslanski skupini razumejo parlamentarizem kot pomembno vrednoto demokracije. “Zato v SD razumemo obravnavo točke za razrešitev predsednice državnega zbora kot samo oceno pri preizkusu parlamentarizma med poslankami in poslanci. Razrešitev aktualne nosilke funkcije predsednice državnega zbora ne podpiramo, ker z njo ljudem ne bomo sposobni ponuditi resne in zrele parlamentarne demokracije, zato je treba pogledati širše in ubrati zahtevnejšo pot,” je izpostavil.
Vprašal se je, ali so se na to pot pripravljeni podati. Ob tem je izpostavil, da nam preteklost slovenskega parlamentarizma in njegovi državniki, ambasadorji na srečo sporočajo, da smo tega kot narod sposobni. Kot primer pa je navedel zapuščino Mirana Potrča, ki se ga vsi spominjajo zaradi njegove sposobnosti preseganja strankarskih in ozkih političnih interesov v prid nacionalnim.
Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica, je izpostavil, da v vsakem mandatu državnega zbora napoči trenutek – vsaj tako je bilo v zadnjih 15 letih – ko poslanska skupina SDS vloži predlog za razrešitev trenutnega predsednika državnega zbora. “Vsakič je to bolj ali manj ne neki resen predlog za razrešitev, ampak tako kot to opazujemo danes, gre za na osmih straneh neki zbir domnevnih kršitev teptanja ustave, velikih besed o tem, kako se dogajajo krivice, ki so običajno neutemeljeni,” je dejal.
Vatovec meni, da je vsak od predsednikov državnega zbora, ki so bili doslej predlagani za razrešitev, vključno s Klakočar Zupančič, opravljal svojo funkcijo skladno s poslovnikom in skladno z ustavo. Na besede Jelke Godec, da politiki niso sovražniki, se je odzval, da v SDS tega že v osnovi ne počnejo, saj njihova stranka gradi lastno politično identiteto predvsem na konfliktu in razdoru.
“Da se v cirkusu dogajajo norosti, ni kriv tisti, ki cirkus vodi, ampak klovni v njem. In mislim, da je teh klovnov veliko predvsem v teh poslanskih klopeh,” se je Vatovec obregnil ob poslansko skupino SDS.
V stališču največje poslanske skupine Svoboda je poslanec Lenart Žavbi izpostavil, da če so interpelacije ministrov s strani stranke SDS tragikomične, so njihovi predlogi za razrešitev predsednikov državnega zbora zgolj komične.
Po njegovih besedah ta današnja “norčija” pod površjem skriva “globoko zgodovinsko kolektivno zafrustriranost nad svobodno mislečimi ženskami”. “Zgolj zaradi tega, ker si nekdo upa spregovoriti, ki se ne podredi nasilnežem in ki ne pade pod težo žaljenj. Vajeni ste ljudi, ki se uklonijo pod pritiski neprimernih gest, sovražnega govora in psihičnega nasilja. Kot politični stranki vam to že nekaj časa dobro uspeva, toliko časa tolčete po človeku, da se umakne. To je vaš modus operandi,” je poudaril Žavbi.
Po njegovih besedah je spisek domnevnih razlogov za razrešitev predsednice državnega zbora nevreden kakršnegakoli resnega miselnega pretresa. “Iz te dvorane bodo Svoboda, koalicija in predsednica odšli močnejši in samo še bolj odločni, da naredimo vse, kar je v naši moči, da mandat ponovimo,” je dejal in dodal, da jih SDS v zadnjih tednih vedno bolj opozarjajo, proti čemu so se borili leta 2022.
“Zavestne kršitve poslovnika in veljavne zakonodaje so za vas postale stalnica”
Že od nastopa funkcije predsednice državnega zbora maja 2022 smo priča avtoritarnemu, podcenjujočemu, ponižujočemu in neprofesionalnemu vodenju naše pomembne institucije, je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS izpostavil poslanec Andrej Hoivik. Po njegovem mnenju se predsednica državnega zbora požvižga na poslovnik, njen odnos do opozicijskih poslancev, gostov in drugih vabljenih na sejo DZ pa je označil za skrajno neprimeren.
“Zavestne kršitve poslovnika in veljavne zakonodaje so za vas postale stalnica,” je Klakočar Zupančič očital Hoivik, pri tem je izpostavil njeno ravnanje ob odločanju o priznanju Palestine.
Pri tem je Klakočar Zupančič po Hoivikovem mnenju povozila vsa do tedaj veljavna pravila glede instituta posvetovalnega referenduma. “Hkrati ste ponovno zlorabili svoj položaj in na dnevni red te seje uvrstili odločanje o zakonu, ki bo eliti na področju umetnosti podeljeval izjemne pokojnine,” je poudaril.
V največji opozicijski stranki Klakočar Zupančič očitajo tudi zavestne kršitve ustave, grožnje opozicijskim poslancem in zasege knjig “brez podlage”, je navedel Hoivik. Napovedal je, da bodo v poslanski skupini SDS soglasno podprli razrešitev Klakočar Zupančič z mesta predsednice državnega zbora.
Z nastopom vlade Roberta Goloba in njegove koalicije in Svobode se je v slovenskem državnem zboru začela erozija parlamentarne demokracije, je v imenu poslanske skupine NSi izpostavil Janez Cigler Kralj. Nižje ne gre, je dodal. Predsednici državnega zbora pri tem v NSi očitajo, da skupaj s poslanci vladajoče stranke preprečuje delovanje parlamentarnih instrumentov za nadzor izvršilne veje oblasti, krši predpise in zasleduje ozke politične interese predsednika vlade in vladajoče stranke, s tem pa zmanjšuje moč in ugled slovenskega parlamenta.
Klakočar Zupančič očitajo tudi več kršitev poslovnika in ustave. Ena od ključnih kršitev pa se nanaša na spoštovanje 30-dnevnega roka za posvetovalni referendum, je dodal Cigler Kralj. Kot je izpostavil, je predsednica DZ kršila poslovnik in dolgoletno parlamentarno prakso v primeru sprejema sklepa o priznanju Palestine, takšno protipravno, politično neznano in zavržno prakso je nadaljevala tudi v primeru predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.
Predsednica DZ je v ponedeljek, dan pred glasovanjem o njeni razrešitvi, enako kot v dosedanjih izjavah, poudarila, da stoji za vsako svojo odločitvijo in je zadovoljna z doslej opravljenim delom. Tudi tiste poteze, ki jih problematizira opozicija, pa so po njenem prepričanju pravno argumentirane in utemeljene ter jih doslej ni nihče argumentirano pravno zavrgel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje