Menu Item
Poslanci danes odločajo o predlogu opozicije za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Poslanci SDS in NSi ji očitajo kršenje poslovnika državnega zbora, ustave, zakonov in neprimerno vedenje, prva med poslanci pa vztraja, da stoji za vsemi odločitvami. Glede na parlamentarna razmerja je uspeh predloga malo verjeten.
Nesoglasja med opozicijskima strankama in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič so postala stalnica tega sklica državnega zbora, predlog za razrešitev Klakočar Zupančič pa je sledil postopanju predsednice DZ ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali v SDS.
Ti Klakočar Zupančič očitajo kršenje poslovnika DZ, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, Klakočar Zupančič pa je to storila pred potekom 30-dnevnega roka.
Prvopodpisana pod predlog za njeno razrešitev, vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, je uvodoma dejala, da je državni zbor doslej vodili 14 predsednikov. Nekateri so bili pri tej nalogi bolj uspešni kot drugi, vsi pa so poudarjali, da bodo hram demokracije vodili v dobro vseh državljanov in enakopravno do vseh poslancev, ne glede na njihovo pozicijsko oziroma opozicijsko vlogo. “Mirno lahko rečemo, da si je državni zbor pod temi 14 predsedniki večino časa lahko pripel naziv hram demokracije. A nato je prišla Svoboda,” je dejala Godec.
Spomnila je na besede Klakočar Zupančič ob izvolitvi na mesto predsednice državnega zbora, ki je dejala, da so razsežnosti njene izvolitve zgodovinske, in da se veseli, da po dobrih 30 letih samostojnosti na čelo državnega zbora stopa ženska, kar je morda prvi znanilec sprememb, ki jih država potrebuje.
“Ne, takšnih sprememb hrama demokracije naša država ni potrebovala, ne potrebuje in ne bo potrebovala. Zakaj? Državni zbor je naprej spremenila v boksarsko prizorišče, potem v cirkus, sodno dvorano, v zadnjem času pa smo priča teatru absurda oziroma hiši, kjer se odvijajo tragikomedije, v kateri predsednica državnega zbora dokazuje, da ni kos nalogi,” je poudarila vodja poslancev SDS.
Izpostavila je, da je bila Klakočar Zupančič ena izmed prvih Soroševih štipendistk, ki se je kalila v tujini, kasneje pa je preučevala vpliv nacistične ideologije na družbe, njene podsisteme in pravo. Po besedah Jelke Godec pa smo danes priča izvrševnaja represicnih dejanj v praksi. Navedla od odvzemanje besed poslancem opozicije, nenehno kometiranje sej, omejevanje ali celo zaustavljanje zakonskih in poslovniških instrumentov opozicije, izvajanje pritiskov na opozicijske poslance, ki mejijo na mobing, metanje knjig v smeri, odstranjevanje knjig s poslanskih klopi. “Vse to je mogoče zaslediti v sistemih totalitarne oblasti in v državnem zboru leta 2024,” je poslancem dejala Godec.
V predlogu za razrešitev so sicer predlagatelji, ob poslancih SDS so podpise prispevali tudi poslanci NSi, med očitki med drugim nanizali tudi grožnje poslancem in oviranje ustanovitve preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela delovanje podjetij v slovenski energetiki. Zaradi tega je opozicija že jeseni Klakočar Zupančič tudi kazensko ovadila.
Predsednica DZ je v torek, dan pred glasovanjem o njeni razrešitvi, enako kot v dosedanjih izjavah poudarila, da stoji za vsako svojo odločitvijo in je zadovoljna z doslej opravljenim delom. Tudi tiste poteze, ki jih problematizira opozicija, pa so po njenem prepričanju pravno argumentirane in utemeljene ter jih doslej ni nihče argumentirano pravno zavrgel.
Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov, predlagatelji jih imajo skupaj 32. Glede na parlamentarna razmerja in v javnih izjavah izraženo podporo Klakočar Zupančič v koalicijskih vrstah bi bil tako uspeh opozicijskega predloga presenečenje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!