Menu Item
Poslanke in poslanci državnega zbora so na današnjem tajnem glasovanju izvolili Nežo Kogovšek Šalamon za novo ustavno sodnico. 53 jih je podprlo njeno imenovanje, 28 jih je bilo proti, ena glasovnica je bila neveljavna. Novoizvoljena ustavna sodnica je pred državnim zborom že prisegla.
Izvolitev Neže Kogovšek Šalamon za novo ustavno sodnico ni bila vprašljiva, saj jo je podpirala celotna koalicija, ki ima v državnem zboru skupaj 53 poslancev. Glede na to, da sta dva poslanca Levice manjkala, sta očitno zanjo danes glasovala tudi poslanca narodnih skupnosti, neveljavna glasovnica pa je bila iz opozicijskih vrst.
Kot so poudarjali v koaliciji, se je Kogovšek Šalamon tako v času, ko je bila direktorica Mirovnega inštituta, kot na sedanjem mestu vodje oddelka za ugotavljanje diskriminacije pri zagovorniku načela enakosti vztrajno zavzemala za varstvo človekovih pravic, predvsem ranljivih skupin. Izpostavljali so tudi njeno delo v Evropski komisiji za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) pri Svetu Evrope.
Največja opozicijska stranka SDS je njeni izvolitvi odločno nasprotovala. Prvak SDS Janez Janša jo je na Twitterju označil kot “aktivistko Soroševega instituta”, predlog za njeno izvolitev pa pospremil z besedami: “Bog se usmili Slovenije.” Kritični so bili tudi do predsednika Boruta Pahorja, saj se jim zdi skrajno problematično, da predsednik republike tik pred iztekom mandata predlaga kandidatko za ustavno sodišče. Poslanec SDS Danijel Krivec je na seji parlamentarne mandatno-volilne komisije ugotovil, da je ustavno sodišče že zdaj v svoji “nazorski usmeritvi usmerjeno precej levo”, po izvolitvi Kogovšek Šalamon pa bi sodišče namenjalo več poudarka pravicam migrantom kot pa pravicam državljanov.
Tudi v današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin je Danijel Krivic v imenu SDS Kogovšek Šalamon ostro napadel. “Sodelovala je z organizacijami, ki s svojimi aktivnimi posegi v podporo nezakonitim migrantom pravzaprav podpirajo delovanje v nasprotju z veljavno zakonodajo in spodkopavajo pravno državo,” je dejal.
Izpostavil je še, da Kogovšek Šalamon ni le kandidatka, ki naj bi jo po mnenju predsednika republike odlikovalo pravno znanje, kvalifikacije in izkušnje, ampak je “pravzaprav leva politična aktivistka”, ki verjame v skrajne ideje in jih uresničuje skozi svoje vsakodnevno aktivistično delovanje.
V stališču stranke Nova Slovenija je poslanec Jožef Horvat povedal, da bi morali poslanke in poslanci razumeti pomembnost ustavnega sodišča kot nepristranskega varuha ustavnih vrednot. Izrazil je pričakovanje, da bi zaradi aktualnega razmerja politične moči koalicija podprla “vsakega strokovno in moralno kvalificiranega kandidata”, ki bi ga predlagala opozicija in tako zagotovila nazorsko uravnoteženost ustavnega sodišča. Ocenil je, da bi morali v politiki preseči ideologijo, da se za sodnike izvolijo “naši ali vaši”, in dodal, da Neža Kogovšek Šalamon na glasovanju ne more računati na podporo poslancev NSi.
Kdo je Neža Kogovšek Šalamon?
Celotno poklicno pot kandidatke za ustavno sodnico je zaznamovalo delo na področju temeljnih človekovih pravic, zlasti pa delo na področju pravnega položaja ranljivih, diskriminiranih in marginaliziranih. Po diplomi na pravni fakulteti se je sprva zaposlila na Pravnoinformacijskem centru nevladnih organizacij, kjer je vodila projekte s področja varstva človekovih pravic. Magistrirala je v ZDA na temo mehanizmov OZN za varstvo človekovih pravic. Pravosodni izpit je v Sloveniji opravila leta 2006, doktorirala pa leta 2011.
Po sedmih letih zaposlitve na Mirovnem inštitutu je od leta 2012 do 2018 inštitut vodila kot direktorica. Kot je pojasnila, je bilo njeno delo v tem času izrazito interdisciplinarno, poleg upravnega prava se je prepletalo tudi s prvinami ustavnega, mednarodnega, evropskega, delovnega, socialnega, kazenskega in družinskega prava.
Ukvarjala se je s temeljnimi ustavnimi načeli, načelom pravne države, referendumom kot načinom izražanja pravice do sodelovanja posameznikov pri upravljanju javnih zadev. Vodila je raziskovalne in zagovorniške projekte s področja položaja izbrisanih prebivalcev Slovenije. Izdelala je tudi več študij za Evropski parlament in Evropsko komisijo, vodila pa je tudi raziskovalno komisijo, ki je pripravljala letna in tematska poročila o stanju človekovih pravic v Sloveniji. Leta 2018 se je pridružila Zagovorniku načela enakosti, ob tem pa redno predava medijsko pravo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje