Menu Item
Zadnji dan redne seje v državnem zboru so poslanci med drugim obravnavali oziroma glasovali o predlogih novel zakonov o gospodarskih družbah, kritični infrastrukturi, o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, zaostritvi ukrepanja proti mladoletniškemu kriminalu, o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih, odločali pa so tudi o novem zakonu o cestninjenju in zakonu za večjo varnost potrošnikov. Katere zakone so potrdili ter kaj prinašajo sprejete spremembe?
V državnem zboru so poslanci glasovali o vrsti novel zakonov. Kaj so sprejeli, katere novele so končale zakonodajno pot ter kaj prinašajo sprejete spremembe?
Zakon za večjo varnost potrošniških proizvodov
Državni zbor je s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o izvajanju evropske uredbe o splošni varnosti proizvodov. Nova pravila naj bi zagotovila večjo varnost potrošnikov, med drugim prek novih obveznosti prodajalcev prek spleta in ponudnikov spletnih tržnic. Okrepili naj bi tudi sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih.
Vsi proizvodi, ki se prodajajo na trgu EU, tudi prek spleta, bodo morali imeti naveden gospodarski subjekt s sedežem v EU, ki bo moral nadzornim organom zagotoviti vse potrebne informacije v zvezi s proizvodom in ki bo prevzel odgovornost v zvezi z varnostjo proizvodov, je pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.
Obveznosti se razširjajo tudi na ponudnike spletnih tržnic, ki bodo imele posebno nalogo spremljanja varnosti proizvodov. Vključeni so novi vidiki varnosti; tako se področje uporabe npr. širi tudi na programsko opremo in povezane proizvode. Uredba proizvajalce zavezuje, da pred dajanjem proizvodov na trg opravijo obvezno oceno tveganj glede na zahtevnost proizvoda.
Evropska uredba je nadomestila direktivi o splošni varnosti proizvodov in o proizvodih zavajajočega videza, zaradi katerih je bil leta 2003 sprejet zakon o splošni varnosti proizvodov, ki ga danes sprejeti zakon razveljavlja.
Novela zakona o gospodarskih družbah
Z 49 glasovi za in sedmimi proti je bila sprejeta tudi novela zakona o gospodarskih družbah, ki na podlagi štirih evropskih direktiv med drugim prinaša večjo preglednost poslovanja in družbeno odgovornost gospodarskih družb. Ob tem novela spodbuja družbeno odgovornost in boljše korporativno upravljanje, določene gospodarske subjekte pa razbremenjuje administrativnih bremen.
Na podlagi direktive o razkritju davčnih informacij bodo morale družbe, ki imajo več kot 750 milijonov evrov letne realizacije, poročati o davčnih podatkih svojih družb v tretjih državah, torej izven EU. Kot je dejal Frangež, s tem spodbujajo preglednost poslovanja kapitalskih družb in javnosti omogočajo dostop do davčnih informacij v zvezi z dohodki teh družb po državah. Po podatkih ministrstva iz prejšnjih obravnav predloga v DZ se bo ta novost nanašala na 14 slovenskih družb.
Na podlagi direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti bodo morale velike družbe ter majhne in srednje velike družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, pripravljati poročila o trajnostnosti, ki bodo morala biti vključena v letna poročila in revidirana.
Na podlagi direktive o uravnoteženi spolni zastopanosti v vodstvih družb bodo morale velike borzne družbe in velike družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost večinski delež, doseči vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola v organih nadzora ali vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola v organih vodenja in nadzora ter med izvršnimi direktorji.
Zakon o kritični infrastrukturi
Poslanci so na današnji seji z 51 glasovi za in brez glasu proti potrdili tudi predlog zakona o kritični infrastrukturi. Namen novega zakona je prenos evropske direktive, namenjene krepitvi odpornosti ključne infrastrukture, v slovenski pravni red. Direktiva je bila sprejeta decembra 2022, države članice EU pa so jo morale v nacionalne zakonodaje prenesti do 17. oktobra letos.
Skladno z obstoječim zakonom, ki je bil sprejet leta 2017, je sektorjev kritične infrastrukture osem, danes sprejeti zakon pa nabor razširja na 11 sektorjev. To so energetika, promet, bančništvo, infrastruktura finančnega trga, zdravje, pitna voda, odpadne vode, digitalna infrastruktura, javna uprava, vesolje ter pridelava, predelava in distribucija živil.
Kot so ob predložitvi predloga zakona v javno obravnavo pojasnili na ministrstvu za obrambo, je cilj direktive neprekinjeno opravljanje bistvenih storitev na notranjem trgu za ohranjanje ključnih družbenih funkcij ali gospodarskih dejavnosti in krepitev odpornosti kritičnih subjektov, ki opravljajo te storitve.
Zakon o cestninjenju
Državni zbor je potrdil tudi zakona o cestninjenju, s katerim v pravni red prenaša določbe evropske direktive glede novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na izpuste CO2. “To glede na dosedanjo ureditev pomeni, da se na novo opredeljuje razvrščanje tovornih vozil v posamezne emisijske razrede, ki pomeni osnovo za določanje višine cestnine,” je povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh.
Za vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase pa se cestnina še naprej plačuje na določen čas uporabe cestninske ceste, pri čemer zakon opredeljuje novo vrsto kratkoročne elektronske vinjete, in sicer enodnevno vinjeto. Zakon ureja določitev časovne veljavnosti posameznih vinjet in cenovna razmerja med njimi. Cena polletne elektronske vinjete znaša 55 odstotkov cene letne vinjete, cena mesečne znaša 19 odstotkov te cene, cena tedenske 11 odstotkov cene letne, cena dnevne pa devet odstotkov cene letne elektronske vinjete.
Na novo je definirano postopanje prekrškovnega organa v primerih, ko je cestninski prekršek storjen z motornim vozilom, registriranim v drugih državah EU ali državah Evropskega gospodarskega prostora. “Gre za določbe, s katerimi se uvaja poenostavljen na ravni EU unificiran postopek pridobivanja podatkov o lastništvu motornih vozil. S tem se na tem področju vzpostavlja večja učinkovitost,” je dejal.
Novela zakona o spodbujanju rabe OVE
Poslanci so potrdili tudi novelo zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE), ki med drugim posega v pogoje za vključitev v sistem neto meritev pri sončnih elektrarnah. Končni odjemalci morajo do konca tega leta postaviti napravo za samooskrbo in oddati vlogo za priključitev, ni pa treba, da je do takrat naprava priključena.
Končni rok za vključitev v sistem neto meritev oz. net meteringa se spreminja zaradi pričakovanega izjemno povečanega števila vlog za priklop sončnih elektrarn, je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl.
V novelo so se prenesle določbe novelirane direktive EU o spodbujanju uporabe OVE, ki se nanašajo na izdajo upravnih dovoljenj za postavitev naprav OVE, na roke za izdajo dovoljenj in za izdajo dovoljenj za fotonapetostne naprave ter na roke za izdajo dovoljenj za postavitev toplotnih črpalk.
Novela opredeljuje tudi, da med naprave za samooskrbo ne sodijo proizvodne naprave, ki so ali so bile vključene v podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz OVE in v soproizvodnji z visokim izkoristkom na podlagi energetskega zakona.
Novela zakona kazenskega zakonika
Predlog novele zakona kazenskega zakonika, s katerim je NSi želela razširiti možnosti izrekanja kazni mladoletniškega zapora, pa je končal zakonodajno pot. Poslanci so namreč z 49 glasovi proti zavrnili predlog sklepa, da je novela primerna za nadaljnjo obravnavo. Proti so bili v Svobodi, SD in Levici, za pa v NSi in SDS.
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je v imenu predlagatelja na seji dejala, da bi novela zakona bistveno olajšala možnost za izrekanje kazni mladoletniškega zapora, “kadar je res nujno”. Skladno s sedanjo ureditvijo je mogoče mladoletniški zapor starejšemu mladoletniku izreči le za kazniva dejanja, za katera je predpisana vsaj petletna zaporna kazen. NSi pa je predlagala mladoletniški zapor za kazniva dejanja z zagroženo kaznijo enega leta zapora, denimo za tatvino, nasilništvo in napad na uradno osebo med opravljanjem nalog.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v imenu vlade poudarila, da predlog ponuja znanstveno dokazano najslabšo, najbolj neučinkovito in najdražjo rešitev. “Večinoma gre za mladostnike, ki so jih najprej na cedilu pustili starši in nato še celotna družba,” je dejala Katič. Ob tem je zatrdila, da se vlada problematike mladoletniškega kriminala zaveda. Spomnila je, da pripravljajo predlog zakona o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj in izvajajo številne druge aktivnosti na tem področju.
Novela zakona o dedovanju
S 50 glasovi za in šestimi glasovi proti so poslanci sprejeli novelo zakona o dedovanju. Opozicija je znova poskušala z dopolnilom, da bi nepremičnina brez dedičev, ki leži na območju stavbnih zemljišč, postale last občin, vendar poslanci predloga niso podprli, proti sprejetju dopolnila je glasovalo 48 poslancev, za pa 24.
Poglavitna rešitev novele je pospešitev zapuščinskih postopkov brez dedičev, je uvodoma poudarila ministrica Katič. Posledično se z novelo skrajšuje rok za odziv na oklic v primeru neznanih dedičev iz enega leta na šest mesecev, oklici pa se objavijo samo še na spletnih straneh in oglasni deski sodišča in ne več v Uradnem listu. S tem se bodo znižali stroški sodišč, je med rešitvami izpostavila ministrica.
Čeprav se predlagane spremembe v noveli nanašajo na zapuščinske postopke brez dedičev, ministrica meni, da bo njihova pospešitev prispevala k hitrejšemu reševanju vseh zapuščinskih postopkov. “Zapuščinska sodišča so v letu 2023 reševala zapuščinske zadeve v povprečju 6,9 meseca,” je izpostavila.
Novela zakona o lokalnih volitvah
Državni zbor je z 52 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah, katere namen je odprava neustavnosti glede volilnega spora. Med drugim se podaljšuje rok za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji z dosedanjih 48 ur po glasovanju na dva dni po dnevu glasovanja. Ugovor pa bo po novem lahko poleg kandidatov oz. predstavnikov liste kandidatov vložil vsak volilec.
Tožbo na upravno sodišče bo možno vložiti v 15 dneh dneh po objavi akta o izidu volitev. Stranka bo procesna dejanja v postopku pred sodiščem lahko opravljala samo po pooblaščencu. Občinski svet pa se bo zgolj seznanil z izvolitvijo članov, ne pa več potrjeval mandatov.
Še ena pomembna sprememba je omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov občinam. Z novelo pa se določa tudi pravna podlaga za povezovanje različnih evidenc in upravljanje osebnih podatkov, torej podlaga tudi za bolj digitaliziran proces. V zakon so vključili tudi nekatere predloge DVK, na primer glede enotne informacijske podpore in povezljivosti podatkov. Poenostavljajo se tudi volitve v svete ožjih delov občin.
Novela zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih
Poslanci so z 51 glasovi za sprejeli tudi novelo zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki naslavlja problematiko pomanjkanja in starostne strukture trenutno imenovanih sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev.
Novela zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu pravnemu sistemu in k večji pravni varnosti vseh udeležencev v sodnih postopkih, je uvodoma izpostavila ministrica za pravosodje. Novela med drugim prinaša rešitve, ki naslavljajo težave s pomanjkanjem strokovnjakov, preglednejše postopke imenovanja ter preverjanja strokovnosti sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev, kot tudi pravne podlage za njihovo vrednotenje dela.
Med ukrepi je izpostavila vzpostavitev nove evidence razpoložljivosti sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev, ki bo omogočila sodiščem pregled nad kompetencami in razpoložljivostjo strokovnjakov, “kar je še posebej pomembno na področju varstva koristi otrok, kjer so sodni postopki pogosto daljši zaradi zamud pri pripravi izvedenskih mnenj,” je poudarila ministrica.
Drugi pomembni ukrep pa se po besedah Katič nanaša na okrepljen nadzor nad delom sodnih izvedencev in cenilcev, ki delujejo v okviru strokovnih združenj na trgu. Novela tako določa, da morajo združenja vsako leto izvajati reden nadzor nad delom petih odstotkov članov, ki so sodni izvedenci in cenilci, prav tako je treba izvesti izredne nadzore na zahtevo ministra, je izpostavila Katič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje