Menu Item
Poslanci DZ so s 47 glasovi za in 21 proti sprejeli predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic covida-19 na področju zdravstva. Ob tem so sprejeli vsa dopolnila, ki so jih predlagali v koaliciji, in zavrnili dopolnila opozicijske SDS.
Za zakon so glasovali vsi prisotni poslanci Svobode, SD in NSi. Prav tako sta ga podprla poslanca narodnih skupnosti. Proti zakonu so glasovali v SDS, v Levici je proti zakonu glasoval Milan Jakopovič. Nataša Sukič, Tatjana Greif in Matej T. Vatovec pa so bili vzdržani.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je uvodoma pojasnil, da je osnovni cilj zakona zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 ter zagotavljanje prožnosti zdravstvenega sistema in njegova pripravljenost na odzive v zdravstvenih krizah.
Zakon tako po njegovih besedah med drugim ureja denarne odškodnine za zaplete po cepljenju proti covidu-19 in zaradi zdravljenja covida-19. Do 31. marca 2023 določa plačilo izolacij po potrjeni okužbi z novim koronavirusom iz državnega proračuna. Uvaja pravno podlago za ambulante za bolnike brez izbranega družinskega zdravnika, omogoča tudi plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev in nagrajevanje zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih po enakih kriterijih kot pri zasebnikih.
V razpravi so predlog zakona podprli v poslanski skupini Svoboda, kjer so med drugim spomnili na dodatek v višini 1.000 evrov bruto za mlade zdravnike, ki se bodo odločili za specializacijo iz družinske medicine.
V SDS menijo, da zakon sicer prinaša več dobrih rešitev, denimo brezplačno cepljenje proti covidu-19 in gripi, bili pa so kritični do načina nagrajevanja zdravnikov. Po njihovih besedah zakon uvaja možnost, po kateri bo lahko zdravnik za redno delo plačan po podjemni pogodbi, če v svojem rednem delovnem času ne bo uspel opraviti rednih obveznosti. Kot so ponazorili, bi se lahko zgodilo, da bi zdravnik v rednem delovniku dopoldne pregledal le nekaj bolnikov, ostale pa popoldne za dodatno plačilo.
V SDS so tako predlagali dopolnilo, s katerim bi v zakon izrecno zapisali, da lahko javni zdravstveni zavod s svojim zaposlenim sklene podjemno pogodbo za dodatni obseg programa zdravstvene dejavnosti, če zaposleni v svojem rednem delovnem času opravi delo, za katerega je plačan. A dopolnilo na seji ni bilo sprejeto.
Prav tako niso uspeli s predlogoma za črtanje člena, 8,7 milijona evrov namenja Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za upravljanje in koordinacijo odziva na epidemijo covida-19, med drugim tudi za nadgradnjo in vzdrževanje aplikacije Ostani zdrav. Uspeli niso niti z dopolnilom za skrajšanje rokov za izdajo podzakonskih aktov na podlagi danes sprejetega zakona.
So pa poslanci sprejeli dopolnilo koalicije, ki sledi tudi predlogu SDS in po katerem bo moral minister za zdravje pristojnemu parlamentarnemu odboru poročati o stanju na področju čakalnih dob v zdravstvu in opravljenih dodatnih storitvah. Prav tako je večina podprla preostala dopolnila koalicije, s katerim nekatere določbe zakona jasneje in podrobneje opredeljujejo.
Kot pravijo v NSi, predlog zakona med koalicijskimi strankami ni bil usklajen, kar ni dobro. “Želimo si, da se to v bodoče ne ponavlja,” je poudaril Jožef Horvat. Kljub temu zakon predstavlja korak v pravo smer, zato je napovedal, da ga bodo v NSi podprli.
V SD del rešitev zakona pozdravljajo, del rešitev pa pri njih “vzbujajo dvome in pomisleke o njihovih resničnih namenih”. Poslanci SD bodo po napovedih, če bo prišlo do slabljenja javnega zdravstvenega sistema, na to opozarjali. Še bolj kritični so bili do zakona v Levici, kjer so izpostavili skrb, bi lahko zakon vodi v nadaljnjo razgradnjo javnega zdravstvenega sistema.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje