Parlamentarni odbor za notranje zadeve je potrdil spremembe in dopolnitve zakona o orožju. S predlaganimi spremembami poslanci v zakonodajo prenašajo evropsko direktivo.

Poslanci so v drugi obravnavi potrdili zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju. Za nadaljnjo obravnavo zakona je glasovalo 12 članov odbora za notranje zadeve, proti sta bila dva. S predlaganimi spremembami DZ v slovensko zakonodajo prenaša evropsko direktivo.

Predlog novele je v parlamentarno proceduro vložila vlada Marjana Šarca. V Bruslju so direktivo sprejeli leta 2017, rok za prenos v slovensko zakonodajo pa se je iztekel že leta 2018. K besedilu tega predloga so poslanci na današnji seji matičnega delovnega telesa sprejeli več amandmajev. Večino sprememb sta predlagali koalicijski SDS in NSi.

V koaliciji izpostavili pomen legalizacije orožja

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je izpostavila, da predlagane spremembe zakona uživajo podporo športnih društev s področja streljanja. Izpostavila je, da je bistven dobro urejen nadzor nad orožjem. “Problematično je tisto, ki je nezakonito,” je povedala. Pravi, da je pomembno preprečiti raznos in prodajo ilegalnega orožja.

Tudi predsedujoči odboru Branko Grims (SDS) je izpostavil vprašanje legalizacije orožja. Meni, da legalizacija orožja pripomore k varnosti. Po njegovih besedah je dokazano, da večjo nevarnost državljanom predstavlja orožje, ki je skrito. Zato je, tako Grims, pomembno, da država omogoča legalizacijo orožja.

V opoziciji kritični do legalizacije dušilcev in dostopa nevladnikov do orožja

Nik Prebil, iz vrst LMŠ, je spomnil, da je že Šarčeva vlada prejela opomin in opozorilo pred finančno kaznijo. Meni, da se nekateri amandmaji SDS in NSi oddaljujejo od prvotnega predloga, ki je povečeval nadzor nad orožjem in sledljivost. Opozoril je, da je težava predvsem trg z nezakonitim orožjem, država in Evropska unija pa bi morali povečati nadzor nad slednjim.

Iz predlaganega zakona je izpadlo določilo, ki pridobitev orožja onemogoča posameznikom, ki so bili obsojeni ali so v postopku zaradi za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, pa je izpostavil Predrag Baković (SD). To določilo namreč v obstoječem zakonu je, v novem predlogu pa ne. Baković je predlagal, da se določilo v zakon vrne z amandmajem, a je bil ta – z devetimi glasovi za in devetimi proti – na odboru zavrnjen.

V vrstah Levice pa so opozorili, da daje zakon dostop do orožja tudi članom nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe. Poslanka Nataša Sukič je navedla, da bodo tako do orožja lahko dostopali člani Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. “V širšem družbenem kontekstu nas mora to skrbeti,” je dejala. Izpostavila pa je še, da noveliran zakon legalizira kovinske teleskopske palice, ki so, tako poslanka, priljubljeno orožje neonacističnih tolp.

Levica sicer opozarja tudi na spremembe določil glede zbiranja orožja. Zbiratelji namreč lahko posedujejo tudi vojaško orožje iz najbolj strogo regulirane A kategorije orožja. Do sedaj je to veljalo pod pogojem, da se orožje ne izdeluje več in  ga ne uporabljajo obrambne sile ali policija. Amandmaji SDS in NSi pa so ta pogoj črtali in ukinili tudi določbo, da morajo zbiratelji z več kot 10 kosi orožja kategorij B in C omogočiti policistom nadzor nad hrambo. Opozorili pa so tudi, da amandmaji poenostavljajo postopek za izdajo orožne listine za policaje, vojake in obveščevalce za nošenje orožja izven delovnega časa in celo po prenehanju delovnega razmerja.

Opozicijski poslanci pa so previdni tudi do legalizacije dušilcev zvoka. V LMŠ so se zavzeli za legalizacijo tovrstnih dušilcev. Poslanec Igor Peček je pojasnil, da je ta hrup moteč za prebivalce, ki živijo v bližini strelišč. Vendar meni, da bi se morala prodaja dušilcev zvoka vezati na predložitev orožne listine, podobno kot to velja za prodajo nabojev. Baković pa se ob legalizaciji dušilcev zvoka sprašuje, kako bo potekal nadzor nad njimi.

Parlamentarna zakonodajnopravna služba pa je opozorila, da v besedilu predloga zakona ostaja nekaj nejasnosti, nekateri amandmaji pa so v nasprotju z evropsko direktivo. Gre predvsem za določila o sestavnih delih orožja in podeljevanje dovoljenj za uporabo orožja.