Menu Item
Poslanci so opravili drugo obravnavo vladnega predloga novele zakona o kazenskem postopku, vloženega po skrajšanem postopku. Pravosodna ministrica Andreja Katič je dejala, da s sprejemanjem novele hitijo, saj z njo uresničujejo odločbo ustavnega sodišča iz lanskega julija.
Na redni seji državnega zbora so poslanci opravili drugo obravnavo vladnega predloga novele zakona o kazenskem postopku, ki je bila v državni zbor vložena po skrajšanem postopku.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je dejala, da s sprejemanjem novele predloga zakona hitijo, saj z njo uresničujejo odločbo ustavnega sodišča iz julija lani. Sodišče je odločilo, da so nekatere določbe zakona o pridobivanju prometnih in bančnih podatkov posameznika neskladne z ustavo zaradi pretiranega posega v zasebnost. Poleg tega je določilo, da morajo pristojni zožiti katalog kaznivih dejanj za pridobivanje teh podatkov. “Kot ministrica za pravosodje odločitve ustavnega sodišča spoštujem,” je dejala.
“Ocenjujem, da smo se med deležniki uskladili do največje možne mere,” je povedala Katič. Poudarila je tudi, da so v katalogu kaznivih dejanj obdržali nekatera lažja kazniva dejanja, če bodo povezana z organizirano kriminaliteto. Tako bo denimo omogočeno pridobivanje prometnih podatkov tudi v primeru groženj na spletu.
Poslanec Damijan Zrim (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenil, da je predlog novele več kot potreben. Vključuje koristne novosti glede bančnih in prometnih podatkov, še posebno v povezavi s tehnološkim napredkom, ki se ga družba ne sme bati, temveč jo mora izkoristiti brez kršenja pravic posameznikov. “Predlog zakona pred nami po mnenju poslanske skupine SD ta cilj odpravlja z odliko,” je izpostavil.
Poslanec Milan Jakopovič (Levica) je dejal, da bodo predlog zakona v stranki podprli. Povedal je, da predlog ohranja načela pravne države, zlasti pri jasnosti in določnosti pravnih predpisov za ureditev invazivnih posegov pri pridobivanju prometnih in bančnih podatkov.
Poslanka Andreja Živic iz Svobode je med drugim poudarila, da je treba odločbo ustavnega sodišča uresničiti do sredine avgusta, “sicer bosta policija in državno tožilstvo ostala brez pomembnih orodij za pregon kriminala”.
Opozicija do predloga kritična
Opozicija je bila do predloga kritična. Poslanec Jože Tanko je v imenu SDS, kjer predloga ne bodo podprli, izpostavil, da so predstavniki tožilstva, sodstva in drugi na odboru za pravosodje poudarili, da je zakon slab, saj ne izvršuje direktiv in ustavnih odločb. Zatrdil je, da je vlada iz kataloga kaznivih dejanj črtala oškodovanje evropskih sredstev in onesnaženje pitne vode. “Vlada želi s to rešitvijo že preventivno onemogočiti preprečiti možnost vsakršnih preiskovalnih postopkov, povezanih z gradnjo kanala C0,” je dejal.
Tudi v NSi predloga ne bodo podprli. Poslanka Vida Čadonič Špelič je dejala, da se glede na pomisleke državnotožilskega sveta postavlja vprašanje, ali so dokazni standardi pri prikritih preiskovalnih ukrepih po tej noveli res previsoki. Poleg tega se je vprašala, ali je predlagani seznam kaznivih dejanj za pridobivanje podatkov preozek.
Poslanska skupina SDS je k predlogu novele vložila dopolnilo, v katerem so med drugim predlagali, da bi se nekatere določbe, denimo o pridobivanju prometnih podatkov, začele uporabljati šele avgusta naslednje leto. Predlagali so tudi, da bi vlada v enem letu od uveljavitve zakona poročala DZ o boju proti korupciji. Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica pa so med drugim predlagale, da pridobitev bančnih podatkov od posameznikov odredi preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca, če je mogoče sklepati, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katerega se storilca preganja po uradni dolžnosti.
Predlog novele zakona implementira tudi direktivi Evropskega parlamenta o pravici do odvetnika v kazenskem postopku in direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!