Menu Item
Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil predlog resolucije o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres. V opoziciji so bili kritični, da v dokumentu ni konkretnih, zavezujočih usmeritev. V koaliciji so poudarili pomen ozaveščanja lastnikov objektov in iskanja gradbenih rešitev za dostopno utrditev stavb.
Dokument med drugim opredeljuje stanje potresne ogroženosti Slovenije, opisuje pretekle potrese in sanacijo ter stanje stavbnega fonda, ocenjuje, kakšne bi bile posledice močnejšega potresa, ter določa ukrepe za upravljanje potresnega tveganja.
Glede slednjega napoveduje pripravo akcijskih programov, najprej za ozaveščanje širše in strokovne javnosti in odločevalcev o nevarnosti potresa ter za natančnejše poznavanje stanja potresne odpornosti celotnega stavbnega fonda, najprej pri tistih objektih, katerih poškodbe ali porušitev bi povzročili največje posledice.
Sledili bi ukrepi za krepitev potresne odpornosti s projekti za izvedbo, pripravo investicij, organizacijo logistike in izvedbo gradbenih in drugih del ter proučitev možnosti zagotavljanja ustreznih virov financiranja za utrditev stavb.
Akcijski programi bodo po predlogu posodobljeni vsakih pet let, prvi naj bi bili pripravljeni v dveh letih po sprejemu resolucije.
Glede na ugotovitve seizmičnega stresnega testa, ki je simuliral posledice potresa, kakšen je bil v Ljubljani leta 1895, v letu 2020, je potresno ogroženih stavb in delov stavb med šest in 14 odstotkov karakterističnega stavbnega fonda v Sloveniji. V teh stavbah živi od 130.000 do 300.000 ljudi.
“V dokumentu je veliko zanimivih podatkov, zelo malo pa konkretnih usmeritev.”
Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak je dejal, da je Slovenija s pripravo takšnega strateškega dokumenta postala vzor tudi drugim državam, saj da s tem dokumentom celovito pristopa k reševanju problematike potresno neustrezno odpornega stavbnega fonda na potresno izpostavljenih območjih.
“V dokumentu je veliko zanimivih podatkov, zelo malo pa konkretnih usmeritev, rešitev,” je dejal Danijel Krivec (SDS) in pri tem izpostavil predvsem zagotavljanje finančnih sredstev za zmanjšanje potresnega tveganja.
Namesto navajanja podatkov iz prejšnjih dokumentov bi glede na dosedanje izkušnje iz potresov in popotresnih ukrepov bi Krivec, med drugim nekdanji župan Občine Bovec, ki so jo potresi močno prizadeli, pričakoval konkretne usmeritve za določene resorje.
Najti je treba rešitve za stavbe, zgrajene med 1895 in 1963
Franc Props (Svoboda) je dejal, da morajo za zagotovitev potresne varnosti objektov ukrepati lastniki – tako zasebni za stanovanjske stavbe kot javni za javne objekte, kot so vrtci, šole, bolnišnice.
Kot nerealno je ocenil, da bi se trenutno zasebnim lastnikom naložilo, da morajo npr. ob energetski sanaciji stavb z obnovo fasade in zamenjavo oken izvesti tudi protipotresno sanacijo, saj da bi bili ti stroški nekajkrat večji. Bi bilo pa treba po njegovem mnenju v gradbeni industriji in stroki vseeno najti rešitve, da bi se utrdilo predvsem stavbe, zgrajene med letoma 1895 (ko je bil močan ljubljanski potres) in 1963 (ko je bila po skopskem potresu uvedena protipotresna gradnja).
Zato je ključno ozaveščanje, je menil Props in poudaril, da bo treba po sprejemu resolucije natančno opredeliti rešitve za ukrepanje v problematičnih stavbah.
Novak je v nadaljevanju seje, ki so jo prekinili zaradi izredne seje DZ, dejal, da resolucija ne more biti konkretna, da pa bo v dveh letih, kot je predvideno, sledil akcijski program za zmanjšanje potresnega tveganja. Ocenil je, da bodo rešitve pri nekaterih stavbah tehnično razmeroma enostavne, pri nekaterih pa tako tehnično kot tudi z vidika lastniških razmerij zelo zahtevne.
Odbor je sprejel dopolnila koalicije, s katerimi so upoštevali predloge zakonodajno-pravne službe DZ, in potrdil celotno besedilo predloga resolucije.
Odbor se je danes pred tem že seznanil z letnim poročilom Agencije za energijo za leto 2022 in poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2022 ter s programom dela in finančnim načrtom Agencije za energijo za leto 2024. Na dnevnem redu ima med drugim še predlog resolucije o jedrski in sevalni varnosti v Sloveniji za obdobje 2024-2033 ter predlog resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2023 do leta 2030.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!