Menu Item
Vse poslanske skupine z izjemo Levice so danes napovedale podporo predlogu za posvetovalni referendum o zagotavljanju oskrbe z elektriko z drugim blokom krške nuklearke (JEK2) in drugimi nizkoogljičnimi viri. V Levici pa menijo, da je namen referenduma le zabetonirati odločitev o Jek 2. Vse z izjemo Levice podpirajo tudi resolucijo o jedrski energiji.
Proti predlogu za posvetovalni referendum o zagotavljanju oskrbe z elektriko z drugim blokom krške nuklearke (JEK2) so le v Levici. Vse poslanske skupine z izjemo Levice so danes poleg referendumu JEK2 napovedale podporo tudi predlogu resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.
“Ker gre za 100-letni projekt, nas v poslanski skupini SDS veseli, da je na strokovni in na politični ravni velika podpora referendumu in razpravam o JEK2 in obnovljivih virih energije (OVE),” je v imenu predlagateljev dejal Tomaž Lisec (SDS) in kot razlog za predlog navedel, da je referendum najvišja oblika izražanja demokracije.
Slovenija bo imela ob tem, da je načrtovano zaprtje Termoelektrarne Šoštanj, da sončna in vetrna energija ne bosta pokrili vseh potreb po elektriki ter da se napoveduje še veliko večja potreba po elektriki – v prihodnjih desetletjih veliko težav, če ne bo poskrbela za “stabilen, varen, stalen in zelen način pridobivanja električne energije, kar jedrska energija plus obnovljivi viri nesporno so”, je dejal Lisec.
Predlagajo referendumsko vprašanje: “Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?”
Volivci se bodo na referendumu izrekli o strateškem vprašanju, je prav tako v imenu predlagateljev dodala Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in dodala, da lahko mešanica jedrske energije in OVE zagotovi “samooskrbo, zanesljivo dobavo električne energije, cenovno vzdržnost in podnebno nevtralnost, kar je ključno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva in dostopnost energije za državljane”.
Strinja se z mnenji, da trenutno ni dovolj relevantnih informacij, da bi se o tem vprašanju informirano odločali, pričakuje pa, da jih bodo pristojni v pol leta do predvidene izvedbe referenduma predstavili.
“Slovenija stoji pred odločitvijo o energetski prihodnosti,” je v imenu vlade dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program Danijel Levičar, in dodal, da gre za strateško vprašanje, kako se umakniti od rabe fosilnih goriv, in hkrati ohraniti visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe po dostopnih cenah.
Zatrdil je, da energetska mešanica jedrske energije in OVE preverjeno zagotavlja stabilnost in zanesljivost sistema s proizvodnjo zadostnih količin nizkoogljične električne energije, pa tudi, da bodo dostopne vse potrebne informacije o projektu.
“Državljanom bodo na voljo specifični podatki projekta, od ekonomskih parametrov do odgovorov na varnostna tveganja in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Referendum bo v primeru pozitivnega izida dal legitimnost za nadaljevanje pripravljalnih dejavnosti do končne naložbene odločitve,” je povedal Levičar.
Tamara Vonta (Svoboda) je dejala, da mora biti odločitev o oblikovanju energetskega koncepta Slovenije odvisna tudi od volje ljudstva, je pa pri tem pomembno, da je na voljo čim več informacij. Ocenila, je, da je preglednost zagotovljena, med drugim z objavami delovne skupine za JEK2 in javnim komuniciranjem investitorja, Gen energije. S skupnim oblikovanjem referendumskega vprašanja so dali pomembno sporočilo, da je JEK2 strateški projekt države, ki presega stranke, eno vlado in en politični mandat, je navedla premierjeve besede.
Zvonko Černač (SDS) je povedal, da bi bilo neodgovorno, da bi se zanašali samo na nestabilne vire energije, kot sta sonce in veter, saj bi bili primorani v nakup elektrike na mednarodnih trgih, kar lahko pomeni tveganje za stabilnost oskrbe, predvsem pa cenovno tveganje. Pričakuje, da bo do referenduma, ki bo predvidoma pozno jeseni, javnost podrobno seznanjena z vsemi informacijami glede projekta. V luči očitkov, da bo referendum prezgodaj, je navedel primer iz Avstrije, kjer so v 70. letih prejšnjega stoletja referendum glede rabe jedrske energije izvedli tik pred zagonom že zgrajene jedrske elektrarne, resolucija je bila s tesno večino zavrnjena, elektrarna pa je sedaj “spomenik neodgovornim odločitvam”.
Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da so pred zgodovinsko odločitvijo. Namen referenduma je, da se preveri volja volilcev in se omogoči čim širši konsenz na področju oskrbe z elektriko in prehoda v nizkoogljično družbo. Slednje bo brez jedrske energije praktično nemogoče, je dejal in dodal, da na to kaže stanje denimo v Nemčiji, ki da je sprejela napačne odločitve glede virov energije. “Odločno moramo narediti konec zelenemu aktivizmu. Potrebujemo razumen zeleni prehod, da ljudi ne bomo pahnili v revščino in uničili našega gospodarstva in našega evropskega načina življenja,” je povedal.
Predrag Baković (SD) je dejal, da v Sloveniji nujno potrebujemo zanesljiv in močan vir električne energije, ki ima hkrati minimalni vpliv na okolje. JEK2 bi v kombinaciji z obnovljivimi viri omogočil boljšo raven energetske samozadostnosti in energetske varnosti ter zmanjšal potencial energetske revščine gospodinjstev. Z referendumom bodo lahko državljani uradno izrazili svojo voljo o tem, ali naj Slovenija ostane zelena in okolju prijazna, je menil.
Milan Jakopovič (Levica) je menil, da gre pri predlogu za referendum za “nepotrebno in potencialno škodljivo hitenje, katerega namen je izkoristiti trenutno visoko javnomnenjsko podporo gradnji drugega bloka jedrske elektrarne zato, da se od ljudstva izsili bianco menico za projekt, za katerega vse več strokovnjakov opozarja, da je lahko finančno poguben za državo”. Poudaril je, da ni neodvisnih analiz, ki bi potrjevale smotrnost projekta. Vsi strateški dokumenti govorijo o tem, da se mora država odločiti med dvema konceptoma energetskega modela – s 100 odstotki OVE ali z mešanico OVE in jedrske energije – a predlog za referendum OVE ne omenja, je opozoril in ocenil, da je vprašanje izrazito sugestivno.
Po Levičarjevi oceni pa je analiza pokazala, da je lahko projekt ekonomsko smotrn, bo pa to odvisno od finančne konstrukcije. V primeru, da ga bo država podprla s krediti ali poroštvi, bi lahko bila lastna cena projekta zanimiva za vse. Če ga ne bo, je pa možnost tudi, da se projekta ne izvede, je dejal.
Levica je bila tudi edina poslanska skupina, ki je danes v državnem zboru napovedala nasprotovanje predlogu resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. V poslanski skupini menijo, da je dokument le poskus za “zabetoniranje odločitve o JEK2”.
Dokument med drugim predvideva vključitev miroljubne rabe jedrske energije v nacionalne strategije z različnih drugih področij ter možnost gradnje novih jedrskih elektrarn, vključno z malimi modularnimi reaktorji, če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje narave, in sicer ob zagotavljanju neodvisnega in civilnega nadzora. Upošteva scenarij razvoja elektroenergetskega sistema z mešanico obnovljivih virov in jedrske energije s ciljem zanesljive oskrbe z nizkoogljično električno energijo.
Jernej Vrtovec (NSi), v času njegovega ministrovanja je bilo izdano energetsko dovoljenje za JEK2, je menil, da je projekt zanimiv tudi za investitorje, zato ga ne skrbi, kako bo država projekt financirala. Bi pa morala biti država lastnica strateške energetske infrastrukture, je dejal.
Miroslav Gregorič (Svoboda), edini poslanec največje vladne stranke, ki ni podprl predloga za referendum, in jedrski strokovnjak, je opozoril, da ocene investitorja ne vključujejo aneksov in eskalacijske formule, pomembno je med drugim tudi vprašanje izrabljenega jedrskega goriva. Tudi on je menil, da bo morala posojila vzeti država, kar pa lahko vpliva na druge projekte. Referendum bo prezgodaj, brez vseh podatkov bo pomenil carte blanche, česar pa ne more podpreti.
DZ bo o predlogu in resoluciji glasoval v četrtek.
#related-news_3
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!