Poslanci o romski problematiki: Razmere se niso izboljšale, ampak poslabšale

Matija Sušnik/DZ

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je danes več ur razpravljal o položaju romske skupnosti. V 30 letih se razmere niso izboljšale, ampak še poslabšale, je bilo danes večkrat slišati. A izpostavili so tudi nekatere primere dobrih praks, kot so popoldanske aktivnosti, namenjene otrokom v romskih skupnostih.

Predsednica odbora Tereza Novak (Svoboda) je uvodoma pojasnila, da je namen seje predstavitev aktivnosti vlade za izboljšanje položaja romske skupnosti in njihovo integracijo v želji, da bo sobivanje v okoljih, kjer so romska naselja, kar najboljše mogoče.

Aktivnosti, ki potekajo na tem področju, so danes predstavili predstavniki več ministrstev, kot tudi tudi policije. V. d. direktorja urada vlade za narodnosti Janez Doltar je ugotavljal, da imamo primer dobre prakse v romskem naselju Pušča v Prekmurju, kjer je že leta 1962 začel delovati vrtec. A ponekod “smo izgubili 60 let razvoja”. Treba bo aktivno pristopiti in spodbuditi aktivnosti tam, kjer je najslabše, je dejal.

Da bo treba konkretneje in bolj aktivno sodelovati pri reševanju romskih vprašanj, pri tem pa upoštevati tudi rešitve, ki prihajajo iz romske skupnosti same, meni tudi predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc.

“Bistveno je, da zagotovimo strokovno delo s pripadniki in pripadnicami romske skupnosti na terenu, uredimo bivanjske razmere ter negujemo in nadgrajujemo uspešne ukrepe in programe, ki so namenjeni izboljšanju položaja romske skupnosti,” je poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan. Kot enega od pomembnih ukrepov pa je navedel okrepitev centrov za socialno delo.

Pri Varuhu človekovih pravic pričakujejo, da bo pripravljen poseben interventni zakon, ki bo pripadnikom romske skupnosti, ki živijo v nelegalnih naseljih, omogočal vsaj začasni dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike. Varuh Peter Svetina vztraja tudi, da se pripravi poimenski seznam romskih naselij, kjer pravna in komunalna ureditev naselja ni mogoče, ter da se zanje najde sistemske rešitve.

Svetina ugotavlja, da “odsotnost ustreznih ukrepov na ravni države spodbuja lokalne skupnosti, da jemljejo zadeve v svoje roke”. Tudi sam ima “nemalo informacij o težkem sobivanju”, pri čemer je poudaril, da posebno varstvo, ki ga romski skupnosti podeljuje ustava, ne pomeni varstva pred sleherno odgovornostjo za protipravno ravnanje.

“V jugovzhodni Sloveniji vre.”

Kot sta dejala tako Predrag Bakovič (SD) kot Anja Bah Žibert (SDS), v jugovzhodni Sloveniji vre. “Ljudje se počutijo nemočni, pričenjajo se samoorganizirati, kar ni dobro,” je dejal Bakovič in dodal, da če ne poskusimo nič novega, bodo težave še naprej. Da so spremembe nujne, se je strinjala tudi Anja Bah Žibert (SDS).

Pri tem je ocenila, da je paket zakonov, ki so ga s podpisi volivcev v proceduro vložili župani s tega območja, logična posledica. S tem se je strinjala tudi Vida Čadonič Špelič (NSi), ki od vlade pričakuje, da predlaganih ukrepov ne bo le kritizirala, ampak bo povedala, kaj ni dobro in kaj predlaga sama.

Tamara Vonta (Svoboda) je po drugi strani prepričana, da s temi zakoni ne bi rešili ničesar. “Represija nikoli ne obrodi sadov in je napačna pot,” je poudarila in dodala, da kjer se dela z Romi, dostopa v naselja in se jih sprejema, so razmere veliko boljše. Današnja razprava kaže, kako je “romsko vprašanje še vedno stigmatizirano, povezano s predsodki in neko stopnjo družbene nestrpnosti in distance”, je ocenila Tatjana Greif (Levica).

Vladi predlagajo, da občinam nameni dodatna sredstva

Odbor je nato na predlog koalicije sprejel več sklepov. Z njimi med drugim podpira prizadevanja vlade v smeri izboljšanja položaja romske skupnosti ter izpostavlja pomen sodelovanja predstavnikov romske in lokalne skupnosti pri oblikovanju ukrepov. Prav tako meni, da bi bilo koristno spodbujati čim več popoldanskih aktivnosti, namenjenih otrokom in družinam v romskih skupnostih, zato vladi in lokalnim skupnostim predlaga, da za te aktivnosti zagotovijo sredstva.

Odbor vladi tudi predlaga, da na območjih, kjer biva romska skupnost, omogoči pogoje za redno in kontinuirano terensko delo strokovnih delavcev ter njihova ustrezna usposabljanja. Za to naj vlada v proračunskih dokumentih za leti 2024 in 2025 predvidi sredstva, še predlaga odbor.

Kot zadnji je odbor sprejel še predlagani sklep Svobode in Levice, v katerem izpostavlja, da bi morali uzakoniti obveznost, da občine, kjer živi romska skupnosti, in zato prejemajo dodatna sredstva, poročajo o njihovi namenski porabi. Poleg opozicije pa se s tem, da bi občinam naložili to dodatno obveznost, niso strinjali niti v SD.

Po besedah vodje službe za lokalno samoupravo Romana Lavtarja bo 25 občin z romskimi naselji letos okvirno prejelo približno šest milijonov evrov. Ob tem pa je Doltar ugotavljal, da ta niso učinkovito razdeljena, saj ne nujno odražajo velikost romske skupnosti v občini, marsikdaj pa tudi niso pravilno uporabljena.

Podpredsednik Sveta romske skupnosti Fatmir Bečiri pa je opozoril, da so tudi nekateri projekti, sicer namenjeni izboljšanju položaja Romov, zastavljeni napačno.

Iz opozicijskih SDS in NSi je bilo sicer danes slišati tudi pomisleke glede današnje seje, saj odbor čaka še obravnava poročila o položaju Romov v Sloveniji za lani.