Menu Item
Poslanci so obravnavali predlog zakona o povračilu glob zaradi covidnih odlokov. Ker je o zakonu že potekala splošna razprava, ni bilo predstavitve stališč poslanskih skupin. So pa poglede soočili v okviru razprave o dopolnilu SDS. Medtem ko so v koaliciji poudarjali, da gre za popravo krivic, v SDS menijo, da se bodo z zakonom povzročile nove.
Predlog vladnega zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covid-19, predvideva povrnitev plačanih oz. izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo.
Po besedah ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan želijo z zakonom povrniti zaupanje v načelo pravne države. “Verjamem, da bo s sprejetjem zakona država na neki način moralno prevzela odgovornost in državljanom popravila krivice, ki so bile storjene z zlorabo prekrškovnega prava ter neustavnimi in prekomernimi posegi v človekove pravice,” je dejala ministrica.
Po njenih besedah bodo ljudje dobili povrnjeno to, kar so zaradi nezakonitih prekrškovnih odločb morali plačati ali oddelati, “nič več in nič manj”. S predlogom zakona pa je predviden tudi avtomatični izbris iz prekrškovnih evidenc.
Ker je državni zbor o zakonskem predlogu že opravil splošno razpravo, tokrat ni bilo predstavitve stališč poslanskih skupin. A so svoje poglede na zakon in tudi širše na ukrepe, ki jih je vlada sprejemala v času epidemije covida-19, poslanke in poslanci soočili v razpravi ob predlogu dopolnila SDS.
Grims: “Na tej osnovi ste vi dobili oblast”
V SDS z dopolnilom predlagajo črtanje določbe, ki ureja ustavitev prisilne izterjave glob, stroškov postopkov in odvzete premoženjske koristi. Kot je pojasnil Branko Grims (SDS), z dopolnilom “poskušajo reševati pravno državo”. Menijo namreč, da če je bilo karkoli narobe, je to možno reševati v okviru obstoječe zakonodaje.
Z zakonom se bo po Grimsovih besedah pod krinko reševanja krivic samo povzročilo nove krivice. Po njegovem mnenju gre za dajanje odpustkov tistim, ki so, kot je dejal, protiustavno izvajali hujskaštvo, pozivali k nasilju ter netili nestrpnost. “In na tej osnovi ste vi dobili oblast,” je Grims očital vladajočim. Poudaril je tudi, da je ustavno sodišče razveljavilo osnovni zakon, ki ga ni sprejela prejšnja vlada, ampak ena od prejšnjih levih vlad.
Švarc Pipan je poudarila, da se glob ne bo vračalo za prekrške z elementi nasilja. V zakon tudi niso vključeni prekrški, kot so zaustavljanje prometa ali hupanje. Po besedah ministrice bi z dopolnilom SDS črtali le eno procesno situacijo, ki jo zakon ureja, v ostale pa ne bi posegli in bi s tem neposredno povzročili neenako obravnavo prosilcev storilcev prekrškov.
Strinjala se je sicer, da do določene mere velja, da imajo posamezniki možnost uveljavljanja pravic že po veljavni zakonodaji, a uvedenih je bilo 62.000 prekrškovnih postopkov, okoli 95 odstotkov s strani policije. Za policijo bi tako to pomenilo veliko obremenitev, posledično pa tudi veliko obremenitev sodišč, kar bi s seboj prineslo tudi stroške postopkov, je opozorila.
Poslanci opozicijske SDS so sicer v razpravi opozarjali, da ukrepi, ki jih je v času epidemije sprejela prejšnja vlada, niso bili nič drugačni kot v drugih demokratičnih državah in da so v sosednjih državah veljali tudi bistveno ostrejši ukrepi. Ukrepi so se usklajevali na ravni EU, marsikateri je bil utemeljen na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije. Cilj pa je bil, da se zaščiti zdravje in življenja ljudi. Kot je dejala Anja Bah Žibert, je danes lahko govoriti, kako je bila kakšna zadeva neustavna, a Slovenija ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi bili kakorkoli drugačni ali bolj represivni, kot je bilo to v tujini.
Sledenje načelu sorazmernosti
V koalicijskih Svobodi in SD so poudarjali, da gre za popravo krivic. “Razmere so bile res težke. Je pa bilo pri teh ukrepih cel kup zmede, nelogike, nesmislov,” je ocenil Darko Krajnc (Svoboda). Meira Hot (SD) pa je poudarila, da gre tu tudi za to, da se sledi načelu sorazmernosti in se najprej poskusi z milejšimi ukrepi. Dejstvo, da so drugod sprejemali podobne ukrepe, pa ne pomeni, da so bili ti pravilni ali legitimni in v skladu z našim pravnim redom, je dodala.
O predlogu dopolnila SDS bo državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj. Ministrica pa je predlagala, da se v skladu z določili poslovnika že na tej seji opravi tudi tretja obravnava predloga zakona in se torej o zakonu dokončno odloči.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje