Poslanci po vetu svetnikov ponovno odločajo o nekaterih zakonih

Državni zbor je nadaljevanje redne oktobrske seje začel z novelo zakona o splošnem upravnem postopku, ki širi digitalizacijo postopkov, možnosti za elektronsko vročanje ter avtomatizacijo določenih procesov.

Državni svet najbolj skrbijo spremembe pri vročanju pošiljk. Novela namreč skrajšuje rok za nastanek fikcije vročitve, in sicer s 15 na sedem dni od odpreme dokumenta. Sporni se jim zdita tudi možnost izdaje odločbe brez obrazložitve, če se stranka odpove pravici do pritožbe že pri ustni razglasitvi, in omejitev pravice do obrambe v postopkih, kjer obravnavajo tajne podatke.

Kot je poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, sprejete rešitve ne zagotavljajo predvidljivosti upravnega postopka, breme njegovega pospeševanja oziroma poenostavitve pa prenašajo na stranke. To bo vodilo v povečanje upravnih sporov in na koncu tudi ustavnih pritožb, se boji.

Minister za javno upravo Franc Props je očitke zavrnil. Prepričan je, da bodo lahko stranke na podlagi novosti hitreje prišle do upravnih pisanj in odločitev, upravni organi pa bodo lahko optimizirali svoje delovanje v korist strank.

Podporo noveli so napovedali v Svobodi in Levici, v SD ji v luči zaskrbljenosti glede pravne varnosti strank glasov ne bodo zagotovili, a ji ne bodo nasprotovali, v SDS in NSi pa bodo glasovali proti.

Spremembe na področju dela v policiji

Novela zakona o organiziranosti in delu v policiji uvaja štipendije za delo v policiji ter komandirje policijskih postaj namesto sedanjih načelnikov, Generalni policijski upravi pa nalaga nalogo prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP).

Prav slednje je najbolj zmotilo državni svet. "HNMP je po našem prepričanju posebna zdravstvena dejavnost, ki se mora izvajati in nadzorovati znotraj zdravstvenega sistema, po pravilih, ki jih določi minister za zdravje, zakonska rešitev pa prenaša nalogo prevoznika na policijo, ki je organ za varovanje javne varnosti in reda ter za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj," je Lotrič utemeljil veto.

Ne gre za podrejanje HNMP "policijski zakonodaji", temveč za "določitev organizacijske enote znotraj policije, ki bo za izvajanje nalog prevoznika za namene te službe tudi zadolžena", ga je zavrnila državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle in dodala, da ureditev HNMP ostaja določena v predpisih s področja zdravstva.

V koaliciji novelo podpirajo, čeprav so v SD in Levici opozorili še na nekatera odprta vprašanja, v SDS in NSi pa zakonski akt še naprej zavračajo.

Sistemske spremembe tudi za slovenske gozdove

Sledila je obravnava novele zakona o gozdovih, ki prinaša spremembe v sestavi sveta Zavoda za gozdove Slovenije, opredeljuje pridobivanje sečnih ostankov in trajna skladišča, uvaja nacionalno gozdno inventuro, preureja področje prepovedi vožnje v gozdu in zvišuje globe.

Državni svetnik Branko Tomažič je opozoril, da se po novem kot prekršek sankcionira ne le sečnja, temveč tudi spravilo lesa brez odločbe ali v nasprotju z njo. "Gre za bistveno širitev sankcioniranja, saj spravilo lesa iz lastnega gozda predstavlja temeljno izvrševanje lastninske pravice," je podčrtal.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ervin Kosi pa je dejal, da ključni razlog za poseg v zakon niso kazenske določbe, temveč nujne sistemske spremembe, ki sledijo ureditvam v primerljivih državah v zahodni in srednji Evropi.

Novela v koaliciji uživa podporo poslancev Svobode in SD, ne pa tudi Levice, kjer imajo sicer drugačne pomisleke kot državni svet. Kot je ocenila Tatjana Greif, novela družbena razmerja spreminja na način, "da počasi in vztrajno drsimo nazaj v srednji vek, v fevdalizem". Med drugim revnim, ki v gozdu nabirajo sečne ostanke, nalaga pridobitev pisnega soglasja lastnika gozda za to, je bila kritična. V SDS spremembam še naprej nasprotujejo, v NSi pa so napovedali, da jih bodo vnovič podprli.

Poslanci so opravili še ponovno obravnavo novele zakona o vrtcih, ki ukinja fleksibilen normativ števila otrok v vrtčevskih oddelkih in spreminja financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije, tako da bodo morali ti za pridobivanje javnih sredstev izvajati ali program po posebnih pedagoških načelih ali lasten program. Občine bodo lahko tistim z lastnim programom financiranje na podlagi demografskih podatkov zavrnile.

Državni svetnik Matjaž Štolfa je menil, da so rešitve "finančno obremenjujoče, ustavno vprašljive in dolgoročno škodljive za občine, družine in celoten sistem predšolske vzgoje".

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je v obrambo omenjenim spremembam navedla, da so predvidene šele s 1. septembrom 2030. Z novimi rešitvami "se tudi v prihodnje spodbuja in zagotavlja nadaljnji razvoj in kakovost sistema predšolske vzgoje v naši državi", verjame.

V koaliciji novelo kljub nekaterim pomislekom SD in Levice še naprej podpirajo, v opoziciji, tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, so proti.

DZ bo o zakonih znova glasoval v četrtek.