Poslanci po vetu znova potrdili tudi zakon o zaščiti živali

DZ je na današnji izredni seji z 49 glasovi za in 10 proti vnovič potrdil novelo zakona o zaščiti živali. Kot je spet izpostavila državna svetnica Jasmina Opec Vöröš, novela zakona po mnenju državnega sveta ne rešuje dobrobiti živali, prinaša enostranske in parcialne rešitve ter se nanaša samo na rejne živali. Poleg tega po njenih besedah ne rešuje dobrobiti hišnih živali.

Noveli zakona državni svetniki očitajo tudi slabo pripravljenost in v posameznih določbah spornost z vidika ustave. "Predlog zakona se je pripravljal mimo strokovne javnosti, na kar je opozorila tudi veterinarska stroka, ki je na seji pristojne komisije državnega sveta podala več vsebinskih pripomb," je dodala.

Opozorila je še na prezrte predloge pristojne komisije državnega sveta in nevladnih kmetijskih organizacij glede podaljšanja prehodnega obdobja za prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah in prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar pa je na drugi strani zagotovila, da predlagana novela temelji na strokovnih podlagah, evropskih smernicah in izkušnjah iz prakse. "Zavrnitev zakona bi pomenila neupravičene zaostanke Slovenije pri nujnih izboljšavah, ki jih živali, rejci in širša družba pričakujejo," je podčrtala.

Poslanci izpostavili ključne izboljšave, ki jih naslavlja novela

Koalicijski poslanci so v predstavitvi stališč znova poudarili ključne izboljšave na področju ravnanja z živalmi, ki jih naslavlja novela. Med njimi so prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029, prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev, obvezno označevanje lastniških mačk ter dodatno financiranje zavetišč in možnost gradnje novih občinskih zavetišč.

"Zakon se zavzema tudi za ustanovitev varnih namestitev za rejne živali, predvsem za kopitarje, ter jasno opredelitev postopkov in odgovornosti pri nujnih primerih, da se prepreči njihovo nadaljnje trpljenje," je izpostavila Meira Hot (SD).

Da zakon prinaša pomembne izboljšave za dobrobit živali, zvišuje standarde in odpravlja mučenje živali zaradi nehumanih rejnih praks, pa je poudarila Tatjana Greif (Levica).

Do navedb glede mučenja živali je bila medtem znova kritična Vida Čadonič Špelič (NSi), ki ni podprla novele. "Žal mi je, da so posamezniki med nami kmete označili kot mučitelje živali, rekli so jim, da se borijo za svoje interese in za svoj zaslužek. Menda kmetom smemo dovoliti, da povedo svoje mnenje, da se za svoje interese zavzemajo ter da s svojim delom zaslužijo in preživijo," je poudarila.

Tomaž Lah (Svoboda) je ocenil, da so veti državnega sveta na vsakršen predlog sprememb zakona o zaščiti živali del politikantske folklore državnega sveta. Med medijsko manj odmevnimi spremembami novele je izpostavil novi model financiranja zavetišč, ki jih razbremenjuje pokrivanja stroškov. Pozitivno spodbudo vidi tudi v tem, da bodo bodo imela zavetišča možnost oddaje živali v začasno rejništvo, zaradi česar se bodo lahko sprostila dodatna mesta v zavetiščih. Pomembna ukrepa za več prostih mest v zavetiščih sta tudi ukinitev obvezne karantene psov neznanega porekla in možnost karantene na domu pri posvojitelju.

Novela zakona predvideva tudi finančna sredstva za prenovo zavetišč ali gradnjo novih v višini 15 milijonov evrov v treh letih. "Gre torej za prve sistemske korake za financiranje gradnje in obnove občinskih oziroma regionalnih zavetišč v sklopu odgovornega lastništva, ki bodo vplivali na zmanjšanje pritiska na zavetišča," je izpostavil.

Vnovično odločanje o zakonu je sledilo vetu, ki ga je državni svet sprejel v torek. Predlagala ga je komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Državna sekretarka medtem razočarana nad predstavniki kmetijskih organizacij

Da se Slovenija z današnjo potrditvijo novele zakona o zaščiti živali uvršča ob bok razvitim državam, ki tudi rejne živali tretirajo kot čuteča bitja, pa je v izjavi za medije v DZ po koncu seje ponovila državna sekretarka Žagar.

Ob tem je opozorila, da je bilo v zadnjih dneh mogoče slišati veliko dezinformacij in zavajanja. "Žal sem nekoliko negativno presenečena tudi nad predstavniki kmetijskih organizacij, ki pravzaprav s tem mečejo slabo luč na slovenske rejce. In to ni prav," je dejala in spomnila, da so v primeru baterijske reje kokoši rejci v 90 odstotkih že sami prilagodili na alternativne sisteme reje. Preostalim 35 rejcem pa bo to sofinancirala država.

Žagar je ob tem napovedala tudi začetek priprav podzakonskih aktov, ki bodo jeseni podlaga za izvedbo razpisov tako za finančno podporo rejcem v primeru prehoda na alternativne načine reje kokoši kot tudi kritja stroškov za izvajanje kastracije pujskov z uporabo anestezije in protibolečinskih sredstev v prvih dveh letih.

"Dolga bitka je bila, ampak na koncu je le uspelo"

Zavezniki živali medtem slavijo prvo malo zmago za malo boljše življenje rejnih živali, poudarjajo v društvu AETP. "Dolga bitka je bila, ampak na koncu je le uspelo. Rejne živali v Sloveniji le redko dobijo toliko pozornosti in dobrih novic. Brez izjemne ekipe, srčnih prostovoljcev in podpornikov ne bi šlo. Zaradi vas pujski ne bodo več kastrirani 'na živo', kokoši nesnice pa ne bodo obsojene na žične kletke," je v izjavi dejal predsednik društva, ki vodi pobudo Slovenija proti kletkam, Samo Curk.

V društvu so izpostavili, da je problemov v živinoreji še veliko in da jih čaka še ogromno dela. "Kokoši nesnice od leta 2029 naprej res ne bodo več trpele v žičnih kletkah. Je pa v kletkah ali boksih v Sloveniji zaprtih še veliko drugih živali - matere svinje, prepelice, kunci, telički in še bi lahko naštevali. A če bo ljudstvo še naprej imelo toliko zagona in motivacije, mislim, da nam lahko uspe izboriti lepšo prihodnost za živali, ki nimajo svojega glasu," je dodal Curk.

Zadovoljstvo z vnovično potrditvijo novele zakona so izrazili tudi v Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije. "Številnim živalim se obetajo pomembne spremembe na bolje. Vsekakor s tem nismo rešili vsega, ampak vsak korak na bolje šteje. Zahvaljujemo se poslancem, ki so kljub političnim pritiskom ohranili etično držo in podprli interese živali," je poudarila predsednica zveze Maša Cerjak Kastelic.