Državni zbor je z 58 glasovi za in enim proti danes sprejel zakon o izvajanju uredbe EU o trgih kriptosredstev. Gre za enega od zakonov, s katerima bo Slovenija v nacionalni pravni red prenesla lani sprejeti uredbi EU, ki opredeljujeta trg kriptosredstev in imata za cilj varnejše ter preglednejše digitalne finančne sisteme.
Uredba se bo v celoti začela uporabljati 30. decembra, danes sprejeti zakon pa predstavlja ustrezno zakonsko podlago, da se bo uredbo lahko izvajalo v Sloveniji, je ob današnji drugi obravnavi zakona v DZ dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan.
Cilj evropske uredbe o trgih kriptosredstev je predvsem zaščititi vlagatelje, in sicer s povečanjem preglednosti in vzpostavitvijo celovitega okvira za izdajatelje in ponudnike storitev, vključno s skladnostjo s pravili o preprečevanju pranja denarja, so ob določitvi besedila predloga zakona avgusta pojasnili na ministrstvu za finance.
Uredba zagotavlja posebna pravila za kriptosredstva ter povezane storitve in dejavnosti, ki še niso zajete v zakonodajnih aktih EU o finančnih storitvah.
Uporablja se za fizične in pravne osebe in nekatere druge subjekte, ki se ukvarjajo z izdajanjem, javnimi ponudbami in uvrščanjem v trgovanje kriptosredstev ali opravljajo storitve v zvezi s temi sredstvi v EU.
Na podlagi uredbe se z zakonom določa pristojna organa za izdajanje in odvzem dovoljenj ter nadzor ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. To bosta Agencija za trg vrednostnih papirjev in Banka Slovenije. Pristojna organa se določata tudi kot enotni točki za sodelovanje s pristojnimi organi držav članic, Evropskim organom za vrednostne papirje in Evropskim bančnim organom, je pojasnila državna sekretarka.
Zakon so podprli v SD, Svobodi, Levici in NSi, medtem ko mu v SDS niso nasprotovali.
“Razlogov za sprejem strožjih regulacij na področju kriptosredstev ni težko najti,” je ocenil Milan Jakopovič (Levica) in ob tem spomnil na številne prevare, povezane s kriptosredstvi. Nezanemarljiv je po besedah poslanca tudi vpliv rudarjenja kriptovalut na okolje.
Soniboj Knežak (SD) je v predstavitvi stališča poslanske skupine sicer izpostavil nekatere pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, med drugim, da pravice in obveznosti subjektov zaradi preveč splošnega jezika niso vedno lahko razumljive.
“V poslanski skupini SD razumemo obvezo in potrebo po pravočasnem prenosu določil evropskih predpisov, pri tem pa moramo znova opozoriti vlado, da način, ki ga za to izbira ni najbolj ustrezen, zato ponovno poziv vladi, da najde ustreznejši način za prenos določil evropskih uredb v slovenski pravni red,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje