Poslanci potrdili novelo zakona o dolgotrajni oskrbi

Poslanci so z 48 glasovi za in 24 proti potrdili novelo zakona o dolgotrajni oskrbi.
Poglavitna namena novele sta boljša podpora uporabnikom ter dolgoročna stabilnost sistema. Hkrati pa novela podaljšuje financiranje dodatnih stroškov in predlaga natančneje izoblikovane postopke za pošiljanje podatkov.

Novela zakona občinam omogoča, da z javnimi zavodi sklenejo neposredne pogodbe za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, dodaja obveznost redne analize izvajanja zakona na tri leta, kar bo pripomoglo k boljšemu nadzoru in prilagajanju sistema, je na seji navedel minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Hkrati novela vzpostavlja natančnejše registre izvajalcev in zagotavlja pravne podlage za izvajanje storitev e-oskrba, organizira vstopne točke na sedežih centrov za socialno delo, kar po besedah Maljevca omogoča enostaven dostop do pravic, podaljšuje tudi zakonske podlage za obstoječi informacijski sistem do vzpostavitve novega.

Sprememba, ki jo je Maljevac najbolj izpostavil, pa je, da novela posebno pozornost posveča avtomatizmu prehoda staršev invalidnih oseb ob njegovi polnoletnosti v sistem oskrbovalca družinskega člana, brez dodatnih postopkov in birokracije. "To bo olajšalo njihove življenjske situacije," je dejal Maljevac.

Izpostavil je še, da se 25- do 35-odstotni dvig plač zaposlenih v domovih za starejše, ki ga predvideva plačna reforma, ne bo prevajal v višje oskrbnine uporabnikov, saj bo razliko kril državni proračun. Takšno dopolnilo je na petkovi seji odbora za delo vložila koalicija. V opoziciji pa so opozorili, da bo to veljalo le začasno.

Opozicija: Dodatek bo dodatno finančno obremenil državljane

Možnost vstopa upokojencev v storitev oskrbovalcev družinskega člana pa bo v naslednji novelaciji zakona, predvidoma v začetku prihodnjega leta, je napovedal minister.

Slednje so sicer z dopolnilom že k temu predlogu novele predlagali v SDS, a ga je koalicija zavrnila. V opoziciji pa so opozorili na to, da koalicija z novelo odpravlja del birokratskih nesmislov, ki so jih uzakonili sami. Izpostavili so tudi dodatek za dolgotrajno oskrbo, ki da bo dodatno finančno obremenil državljane. Zaradi naštetega novele zakona niso podprli.

Koalicija je novelo zakona podprla, saj da je dolgotrajna oskrba ključen steber socialne države, z novelo pa so postavili finančni okvir izvajanju dolgotrajne oskrbe, so navedli. V SD pa so ob tem sicer opozorili na pomanjkanje kadra v domovih za starejše, brez katerih izvajanje dolgotrajne oskrbe ne bo mogoče.

Kako naprej pri dolgotrajni oskrbi?

Minister Maljevac je zadovoljen s prehojeno potjo na področju dolgotrajne oskrbe v letošnjem letu. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati januarja, je kot prvo pravico uvedel oskrbovalca družinskega člana. Prihodnje leto pa se bodo začele izvajati tudi druge pravice, je napovedal.
Ob prehodu iz prejšnje pravice do družinskega pomočnika v novo pravico oskrbovalca družinskega člana so bile izdane vse prevedbene odločbe, ki so status prejšnjih družinskih pomočnikov, urejen v zakonu o socialnem varstvu, preoblikovale v novi status oskrbovalca družinskega člana. Skupno je bilo 472 prevedb, je minister povedal na današnjem srečanju z novinarji ob koncu leta.

Novih vlog, ki so bile vnesene, je medtem skoraj 1640. Novih vlog, ki imajo vpisan datum sklenitve osebnega načrta in niso prevedbene vloge, je nekaj nad 830. Več deset pa je primerov, ko so bile pozitivne odločbe na podlagi novih vlog že izdane, vendar pa začasni osebni načrt, ki je osnova za uresničevanje pravice do oskrbovalca družinskega člana, še ni bil sklenjen.

Izdanih je bilo tudi skoraj 600 negativnih odločb. Vlog z negativnim mnenjem uporabniku je bilo skoraj 240, vlog z negativnim mnenjem potencialnemu oskrbovalcu družinskega člana pa skoraj 50. Trenutno je na vseh centrih za socialno delo približno 175 zadev v fazi ugotovitvenega postopka, ki presega 60 dni.

Nove pravice

Pravici do oskrbovalca družinskega člana bodo prihodnje leto sledile še preostale, je spomnil minister. Tako bodo od 1. julija na voljo pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. S 1. decembrom 2025 pa bodo na voljo še pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, do dnevne dolgotrajne oskrbe in do pravice do denarnega prejemka.

Socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bo steklo s 1. julijem 2025, ko bodo delavci, delodajalci in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo glede na zakon plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.

Ministrstvo bolj vedro gleda v prihajajoče leto tudi zato, ker prizadevanja za iskanje kadra v domovih za starejše prinašajo rezultate. Zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, sprejet julija, je predvidel več ključnih ukrepov za zadržanje obstoječega kadra in privabljanje novega. V skladu z njimi je bilo objavljenih več razpisov, tako denimo za kadrovske štipendije.

Delo v domovih bo po ministrovih pričakovanjih bolj privlačno tudi zaradi plačne reforme, ki se bo začela uveljavljati s 1. januarjem 2025. Prinesla bo namreč višje osnovne plače.

Na ministrstvu pa so si poleg višjih plač in izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi prizadevali tudi za krepitev mreže domov. Tako so letos izvedli investicije v vrednosti 19,3 milijona evrov. Odprli so 11 novih objektov. V letu 2025 pa je v proračunu za ta namen predvidenih kar 41 milijonov evrov. To bo po ministrovi oceni omogočilo zaključek sedmih in začetek dodatnih 17 projektov.