Menu Item
Predlog novele vladnega zakona o maturi predvideva vpogled v ocenjene izpite na splošni maturi in digitalno vlaganje ugovora zoper oceno za prihodnji izpitni rok splošne mature, prav tako izboljšuje pravice do opravljanja mature v dveh delih.
Državni zbor je s 83 glasovi za in nobenim proti potrdil predlog novele vladnega zakona o maturi po skrajšanem postopku.
Novela po besedah državne sekretarke na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janje Zupančič omogoča vpogled v izpitno dokumentacijo na splošni maturi in digitalno vlaganje ugovora zoper oceno za prihodnji izpitni rok. Ureja tudi vodenje osebnih podatkov, ki so bili nekoliko pomanjkljivo opredeljeni. Gre za razširitev evidence z osebnimi podatki, ki jih vodi Državni izpitni center s podatki o elektronskem naslovu kandidatov za opravljanje splošne mature, zaradi omogočanja izvedbe vpogleda in ugovora v digitalnem okolju.
Novela vzpostavlja podlage za celovitejše evidence o izobraževanju na srednješolski ravni oziroma razširitev evidenc s podatki o izdanih spričevalih o zaključku izobraževanja, izboljšuje pravice do opravljanja mature v dveh delih, tudi za športnike, kar je do sedaj urejal zakon o športu, je pojasnila.
Zakon prinaša tudi spremembo v sestavo državne komisije za splošno maturo tako, da bosta namesto dveh učiteljev imenovana dva ravnatelja gimnazij na predlog gimnazij, kar je po mnenju Zupančič bolj smiselno, glede na to, da so ravnatelji tisti, ki opravljajo funkcijo predsednikov šolskih maturitetnih komisij.
“Ključni razlogi priprave te novele so večja transparentnost postopka, boljša možnost seznanitve z lastnimi rezultati v procesu zaključevanja mature, ne posega v vsebinski koncept, temveč samo tehnično izboljšuje postopke,” je zaključila Zupančič.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so poslanci tako koalicije kot opozicije napovedali podporo zakonskemu predlogu. Iva Dimic (NSi) je ocenila, da je storjen korak naprej pri digitalizaciji postopkov. Pripomnila pa je, da bi dijaki z uspešno opravljenim popravnim izpitom takoj pristopili k spomladanskemu roku mature, in ne k jesenskemu roku, za kar se je zavzela dijaška organizacija.
Predlagane rešitve v noveli po oceni Damijana Zrima (SD) predstavljajo zgolj tehnične spremembe pravil, saj ne posegajo v samo vsebino ali koncept mature. V SD podpirajo nadaljnjo digitalizacijo izobraževalnega procesa in jasnejšo ureditev pravice do opravljanja mature v dveh delih in priznavanja opravljene mature za nazaj, je dejal.
“Digitalizacija vpogleda v rezultate opravljene mature pomeni hitrejši in enostaven dostop do informacij,” je menila Tatjana Greif (Levica) in spomnila na opozorila, da naj bi to veljalo tudi za strokovne in poklicne šole in ne samo za gimnazije. Podobno je menil tudi Gašper Ovnik (Svoboda), ki je opomnil na potrebo po sistemski ureditvi v smislu možnosti za vse dijake, ki opravljajo maturo.
Spremembe so po oceni Jožefa Lenarta (SDS) dobrodošle in so osnova za novo dodano vrednost, ko gre za zaposlitev, zato jih v največji opozicijski stranki podpirajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje