Menu Item
Državni zbor je z 49 glasovi za in 27 proti sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Sklep so predlagali poslanci koalicije, ki so ga ob današnjem glasovanju tudi podprli. Proti so bili v opoziciji ter nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Poslanec Levice Miha Kordiš je bil vzdržan.
Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v postopek vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. DZ jo je po vetu državnega sveta potrdil v začetku septembra. Pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli, podprto z več kot 3.000 podpisi, pa so v DZ minuli teden vložili v SDS.
Predsednica DZ je nato že določila 35-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma, ki bi potekalo od 1. oktobra do 4. novembra. A je večina poslancev koalicije v DZ vložila predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma.
Klakočar Zupančič kot prvopodpisana je danes dejala, da naknadnega zakonodajnega referenduma ni mogoče razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, ki jo je predhodno ugotovilo ustavno sodišče. “In neizpodbitno dejstvo je, da gre v primeru novele zakona o parlamentarni preiskavi – po cilju, namenu in rešitvah – za zakon, ki v treh členih odpravlja z odločbami ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost, v enem členu pa zapolnjuje pravno praznino,” je dejala.
NSi o pojasnilih koalicije: To ne pije vode
Sklep so v predstavitvi stališč poslanskih skupin podprli v koalicijskih Gibanju Svoboda, SD in Levica. Opozicijski SDS in NSi pa so mu nasprotovali. Kot je dejal Andrej Poglajen (SDS), je bil sklep predlagan pod pretvezo, da gre za dosledno uveljavitev odločb ustavnega sodišča, a je njegov edini namen “zaščititi lik in delo predsednika vlade Roberta Goloba in preprečitev razkritja vseh rabot in malverzacij znotraj slovenske energetike”.
Da trditev predlagateljev, da predlagani referendum ni ustavno dopusten, ker zakon odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, “ne pije vode”, je ocenil tudi Franc Medic (NSi). Sklep pa je označil za še enega “od instrumentov za blokiranje preiskave ravnanja krogov okoli stranke Gibanja Svoboda”.
Lena Grgurevič (Svoboda) je opozicijske poslance spraševala, kakšne dokaze imajo za svoje trditve. Če bi zadevo prijavili policiji, je ta sploh ne bi obravnavala, državno tožilstvo pa bi jo ovrglo, saj nima “enega dokaza proti predsedniku vlade”, je ocenila.
Klakočar Zupančič je vztrajala, da gre za izrazito pravno vprašanje. Če bo danes sprejeti sklep preizkušen na ustavnem sodišču, kar je po njenih oceni pričakovati, pa se za njegovo usodo ne boji.
Milan Jakopovič (Levica) je izpostavil, da trenutna ureditev omogoča zlorabo instituta parlamentarne preiskave in ocenil, da ima “predlagatelj razpisa referenduma en in edini cilj: parlamentarne preiskave ohraniti za politično obračunavanje med parlamentarnimi strankami oz. med koalicijo in opozicijo”.
Nasprotno pa je nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek prepričana, da bi zakon o parlamentarni preiskavi moral prestati preizkus volje ljudi na referendumu, saj meni, da se zelo grobo posega v nadzorno vlogo DZ in v vlogo opozicije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje