Poslanci predlogu novele zakona o socialnem varstvu napovedali podporo

Vladni predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki ga DZ obravnava po skrajšanem postopku, po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca vzpostavlja pravni temelj za deinstitucionalizacijo. Pojasnil je, da skupnostne oblike bivanja v Sloveniji obstajajo že od 90. let prejšnjega stoletja, a jih je zakonodaja obravnavala kot institucije, starši otrok z invalidnostjo in hudo bolnih otrok pa so ostajali brez sistemske podpore.

S predlagano novelo se po njegovih besedah uvaja podpora v skupnosti kot samostojna socialnovarstvena storitev za odrasle. "To pomeni, da lahko ljudje živijo v običajnih domovih, manjših stanovanjskih enotah in tam dobijo podporo pri vsakdanjem življenju, pri skrbi zase, gospodinjstvu, vključevanju v okolje ali preselitvi iz institucije," je pojasnil. Poudaril je, da se jasno ločuje med bivanjem in storitvijo.

Cilj sistemske uvedbe podpore v skupnosti za otroke in njihove družine pa je po ministrovih besedah pomoč družini, da lahko otrok ostane doma oziroma se vrne iz institucije v skupnost. "Te storitve bodo za družine brezplačne, ker skrb za otroke z najtežjimi potrebami ne sme biti odvisna od debeline denarnice," je poudaril.

V koalicijskih poslanskih skupinah so predlog pozdravili. Po besedah Milana Jakopoviča iz Levice je njegovo temeljno izhodišče, da institucionalno varstvo ne sme biti več privzeta ali edina rešitev, kadar se posameznik ali družina znajde v stiski. Kot je dejal, se bo s 1. septembrom 2028 prenehalo avtomatično zapolnjevanje sproščenih mest v institucionalnem varstvu, kar pa "ne pomeni zapiranja institucij, prisilnih selitev". Po njegovih pojasnilih je namen te določbe "preprečiti nadaljnje avtomatično obnavljanje institucionalnih kapacitet in zavezati državo, da razvije in zagotovi ustrezne, varne in strokovno podprte oblike podpore v skupnosti".

V poslanski skupini Svobode po besedah Urške Klakočar Zupančič verjamejo, da bo predlagana novela pomembno okrepila socialno pravičnost, omogočila enake možnosti ter bistveno izboljšala kakovost življenja uporabnikov storitev in njihovih bližnjih. "Zakon bo bistveno razbremenil družine, omogočil otrokom in odraslim življenje v domačem okolju ter spodbujal njihovo neodvisnost in samostojnost. Gre za pogumen korak k vključujoči družbi, ki temelji na pravičnosti, solidarnosti in dostojanstvu," je poudarila.

Tudi v SD po besedah Soniboja Knežaka predlog podpirajo, ker prinaša pravno podlago za izvajanje dveh novih storitev socialnega varstva, ki predstavljata pomemben korak k deinstitucionalizaciji socialnega varstva v Sloveniji. Knežak je ocenil, da ta proces pri nas poteka prepočasi. Poudaril je tudi, da so predlagane rešitve nastale v sodelovanju s stroko, podpirajo pa jih tudi mednarodna združenja.

Za SDS deinstitucionalizacija pravilna usmeritev, a ne sme postati prisila

Po besedah Alenke Helbl tudi v poslanski skupini SDS verjamejo, da je deinstitucionalizacija pravilna usmeritev, a ta "ne sme postati prisila". "Za mnoge so skupnostne oblike bivanja prava pot, za nekatere pa bodo zaradi zdravstvenega, psihičnega ali socialnega stanja institucije še naprej edino okolje, kjer so lahko varni, in prav je, da zakon to možnost jasno ohranja," je poudarila. Meni, da je skupnostne storitve treba graditi postopno in kakovostno. V SDS so zato ponovno vložili predlog dopolnila, s katerim bi uvedli obvezno analizo potreb kot pogoj za zmanjševanje institucionalnih zmogljivosti.

Kot je dejal Aleksander Reberšek (NSi), v Sloveniji potrebujemo takšen sistem socialnega varstva, ki bo omogočal hitrejši in boljši odziv na stiske ljudi ter zagotavljal močno varnostno mrežo za vse posameznike v ranljivih položajih. Kljub v osnovi dobrim namenom zakona po njegovih besedah ostaja odprtih še veliko vprašanj. "Samo zakonodajni okvir brez dejanskih in izvedljivih možnosti izvajanja rešitev in brez kadra, ki bi storitve izvajal, lahko ustvari dodatno diskriminacijo ljudi z invalidnostmi in prinese neenak dostop do pomoči," je opozoril.

Prav tako zakonu ne bodo nasprotovali v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Kot je pojasnila Eva Irgl, gre usmeritev v pravo smer, vendar pa mora proces deinstitucionalizacije "temeljiti na realnih možnostih in spoštovanju različnih potreb posameznikov, hkrati pa ne more in ne sme pomeniti ukinitve institucionalne oskrbe kot take". Ta mora po njenih besedah ostati "varna alternativa za vse, ki zaradi zdravstvenega stanja, kompleksnih potreb ali osebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo več živeti v skupnosti," je dejala.

DZ bo o predlogu novele odločal v okviru petkovih glasovanj.