Menu Item
Poslanci so potrdili koalicijske amandmaje novele zakona o zdravstveni dejavnosti. O zakonu v celoti pa bodo glasovali šele na prihodnji seji.
Poslanci so potrdili koalicijske amandmaje novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). O zakonu v celoti pa bodo glasovali šele na prihodnji seji. Po besedah vlade je to ključni zakon zdravstvene reforme, ki razmejuje javno zdravstvo od zasebnega in omejuje prehajanje zdravnikov iz enega v drugega.
Poslanci so potrdili več amandmajev, tudi tistega, ki v javno zdravstveno mrežo vključuje Železniški zdravstveni dom, ki je v lasti državnih Slovenskih železnic. Kot je pojasnil poslanec SD Soniboj Knežak, ta ZD vse od ustanovitve deluje v okviru javne zdravstvene mreže in izpolnjuje vse v predlogu novele predvidene kriterije za nadaljnjo vključitev. Ne izpolnjuje pa pogoja, da je njegov ustanovitelj država. Ustanovile so ga namreč državne Slovenske železnice.
“Železničarski ZD ima prek 22.000 opredeljenih pacientov, ki bi v primeru nevključitve železničarskega ZD med izvajalce javne zdravstvene službe morali iskati drugega osebnega zdravnika,” je opozoril Knežak. Ker je bilo dopolnilo sprejeto, bo Železniški ZD ostal del javne mreže.
Poleg poslancev SD so to dopolnilo podprli tudi poslanci SDS, NSi in nepovezani poslanci, člani stranke Demokrati. Predlogu dopolnila SD so nasprotovali poslanci Svobode in Levice.
Gre za isti člen, ki predvideva tudi (ne)profitnost koncesionarjev. To pomeni, da je člen ostal odprt in ga lahko poslanci spremenijo na naslednji seji. Naj o uzakonitvi neprofitnosti, ki bi lahko bila ustavno sporna, še enkrat premislijo, sta koalicijske poslance pozvala minister za finance Klemen Boštjančič in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Ker so bili potrjeni amandmaji k več kot desetini členov zakona, so poslanci sprejeli sklep, da naj vlada pregleda sprejete amandmaje, o zakonu v celoti pa bodo odločali v okviru tretje obravnave na eni od naslednjih sej državnega zbora.
Na kompleksnost predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti in procesa obravnave v DZ kaže tudi dejstvo, da vsi dokumenti, v katerih so poslanci doslej predlagali spremembe ali dopolnitve besedila novele, skupaj štejejo skoraj 200 strani.
Kaj še prinaša zakon?
Poslanci so spremenili člen, ki določa pogoje za pridobitev soglasja za delo javnega zdravstvenega delavca v drugi ustanovi. Dodali so obvezo vključevanja zdravstvenega delavca v akcijske programe za odpravo čakalnih dob. Prav tako delavci za pridobitev soglasja ne bi smeli zavrniti ponudbe delodajalca za zaposlitev za daljši delovni čas.
Natančneje so določili pravne podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za polni ali krajši delovni čas javnega zavoda z zdravstvenim delavcem ali sodelavcem, ki je sicer primarno zaposlen v drugem javnem zavodu, pri koncesionarju ali pri zasebniku brez koncesije.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je včeraj med predstavitvijo poudarila, da zakon “krepi vlogo javnih zdravstvenih zavodov, jasno opredeli, regulira javno in tržno dejavnost ter podrobno obravnava opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in izven nje ter s tem povezano prehajanje zdravstvenega kadra”.
Zakon uvaja zdravstvene regije kot zaokrožena geografska območja, ki vključujejo več občin. Na novo določa tudi vrste bolnišnice, po novem jih deli na splošne in specialne bolnišnice ter univerzitetne klinične centre. Uvaja tudi širše določeno obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo, ki bo veljalo za vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni mreži. Gre za dežurstva, po novem bodo morali dežurati vsi, tudi zaposleni pri koncesionarjih, kar naj bi razbremenilo druge. Novo bo tudi obvezno merjenje dnevnih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev na podlagi enotne metodologije.
Kot je povedala Prevolnik Rupel, zakon prinaša tudi “profesionalizacijo upravljanja in vodenja javnih zdravstvenih zavodov s poudarkom na strokovni usposobljenosti, kompetencah in odsotnosti morebitnega nasprotja interesov”.
Zakon uvaja možnost določitev najvišje dovoljene cene storitev, ki se zagotavljajo v tržni dejavnosti, torej za samoplačniške storitve, ter ureja podeljevanje, izvajanje in podaljševanje koncesij v zdravstvu.
ZZDej nadgrajuje pogoje za delo zdravstvenega kadra drugje in pogoje za sklepanje podjemnih pogodb “z namenom jasne opredelitve javnega in zasebnega dela”, ureja možnosti sklepanja podjemnih pogodb z lastnim zaposlenim, ki bodo začasno davčno razbremenjene, je še naštela ministrica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje